Ključ do razumevanja ogromnih razlik v kakovosti leži predvsem v tem, da na območju okoli rek Gironde in Dordogne vino prideluje kar 16 tisoč vinarjev, le okoli 100 pa jih dosega mednarodno slavo.

Bordeaux ima kljub kritikam najmočnejšo pogonsko silo v svetu vin, bordojci so nenehen vir vinskih debat, iz regije prihajajo vedno nove inovacije in prav zato vinski navdušenci in zbiratelji ob imenu te vinorodne regije še vedno padajo v ekstazo.

Château Haut-Brion

Posestvo Château Haut-Brion je leta 1533 zasnoval Jean de Pontac in je najstarejše vinogradniško posestvo v Bordeauxu, od leta 1935 pa v lasti ameriške družine Dillon. Château leži le nekaj kilometrov jugovzhodno od središča mesta Bordeaux, njegovi vinogradi pa se razprostirajo v Pessac-Léonganu, enem najmlajših geografsko zaščitenih območij, od koder prihajajo odlična rdeča in bela vina. Gričevnata dežela vinogradov je vsaj od 15. stoletja znana kot Haut-Brion, o čemer pričajo tudi stari zemljevidi.

Vinogradi zavzemajo 51 hektarjev zemljišča: na nekaj več kot 48 rastejo rdeče vrste merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc in petit verdot, na le nekaj več kot treh hektarjih pa uspevata beli vrsti sémillon in sauvignon blanc. Najprestižnejše vino posestva Haut-Brion naj bi točili pri omizju angleškega kralja Karla II. leta 1660, kar pomeni, da je to vino najstarejša prestižna znamka na svetu. Njihovo drugo vino je  la clarence de haut-brion, poleg teh dveh rdečih vin pa pridelujejo tudi belo châ­teau haut-brion blanc, ki je drugačen od suhih belih bordojskih vin, saj združuje nežne in prijetno mehke značilnosti sémillona s svežino zrelega sauvignona blanca.

Pridelajo ga v zelo majhnih količinah in velja za najbolj iskano bordojsko belo vino. Prav tako je na zelo majhno proizvodnjo omejeno drugo belo vino, le clarté de haut-brion. Ne spreglejte letnikov 1982, 1994, 1996, 1997, 1993, 1999, 2002 in 2003.

www.haut-brion.com

Château d’Yquem

»Mi smo umrljivi, a Château d’Yquem je nesmrten,« je zapisal eden navdušenih obiskovalcev vinske kleti na posestvu, ki je bilo štiri stolet­ja v lasti francoske plemiške družine de Lur Saluces, od leta 1996 pa je v lasti francoskega giganta luksuznih izdelkov LVMH Moët Hennessy – Louis Vuitton. Območje Sauternes, v katerem imajo najboljšo lego vinogradi posestva Château d’Yquem, je do 17. stoletja pridelovalo le rdeča vina, leta 1787 pa je ameriški predsednik Thomas Jefferson kupil nekaj steklenic château d’yquema in bil nad njim silno navdušen, pa je razglasil, da v Sauternesu uspevajo najboljša francoska bela vina (poleg Champagne, seveda).

Tako so bela vina začela prevladovati, nihče pa ne ve točno, kdaj se je začela pridelava sladkih vin, po katerih je območje danes najbolj poznano. Nekateri trdijo, da je grozdje med trgatvijo leta 1859 napadla plemenita plesen, drugi začetke postavljajo še dlje v pretek­lost. Posestvo obsega 113 hektarjev, a vsako leto trgatev poteka le na okoli stotih. V vinogradih rasteta le dve vrsti: 80 odstotkov zavzema semillon, preostalih 20
pa sauvignon blanc, ki vinu doda finost in aromo.

Vina karakterizirajo kompleksnost, koncentracija in seveda sladkost. Razmeroma visoka kislost pomaga pri uravnavanju sladkobe. Za vina château d’yquem je značilna tudi dolga življenjska doba, dobri letniki pa bodo pravo kakovost pokazali šele po desetletju ali dveh. Cene so res visoke, toda letniki 1976, 1983, 1985, 1988, 1996 in 2002 so božanski.

www.yquem.fr

Château Ducru-Beaucaillou

Kombinacija kamnite zemlje in ambicioznih vinarjev je razlog, da iz St. Juliena, kjer stoji chateau Ducru-Beau­caillou, prihajajo nekatera največjih bordojskih vinskih imen. Danes je večina posesti in dvorcev v ­lasti tujih podjetij in posameznikov, ena od rodbin, ki kljubuje tujemu kapitalu, pa je družina Boire, ki posestvo upravlja že 60 let. To se razteza na 245 hektarjih, a le 100 jih zavzemajo vinogradi, preostalo so parki, močvirje, pašniki in gozdovi.

Ponos tega chateauja sta vini château ducru-beaucaillou in la croix de beaucaillou, zanimiv pa je tudi château ducluzeau, ki velja za žensko vino, saj se je lastništvo tri generacije prenašalo z matere na hčer, in tudi zato, ker vino sestavlja kar 98 odstotkov sorte merlot, pri preostalih pa je to cabernet souvignon. Da boste okusili zares najboljše iz vinogradov družine Boire, posezite po letnikih 1953, 1961, 1970, 1982, 1995, 2000, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008.

www.chateau-ducru-beaucaillou.com

Château Langoa-Barton

Kombinacija okusov cedre, cigar in svežih ribezovih okusov opiše karakter vin, ki prihajajo z geografskega območja St. Julien. Moderna vina se lahko pijejo razmeroma mlada, a pri dobrih letinah je potrebno deset let, da se navzamejo zrelejših okusov in izgubijo ribezov karakter mladosti. Posestvo Langoa-Barton, veliko 15 hektarjev, je brat posestva Château Léoville-Barton, obe pa sta v lasti družine Barton, katere začetki v Franciji segajo v leto 1722, ko je Thomas Barton rodno Irsko zamenjal za son­čno Francijo.

Danes posestvo s hčerjo vodi Anthony Barton, ki si prizadeva ohraniti in izboljšati prestiž vin langoa in léoville barton. Na 45 hektarjih posestva Léoville in 15 hektarjih posestva Langoa raste 72 odstotkov caberneta sauvignona, 20 odstotkov merlota in osem caberneta franca. Čeprav obe posestvi uporabljata podobne metode v kleti, je langoa-barton običajno lažji, povprečno pa na trgatev ustekleničijo 7000 zabojev vina château langoa-barton.

V zadnjih dveh desetletjih prednjačijo letniki 1982, 1985, 1986, 1988, 1989, 1990, 1994, 1995, 1996, 1998, 1999, leto 2000 pa je kulminacija njihovih naporov, zlasti v vinu léoville barton. Poleg kakovosti, ki ne razočara, je privlačna tudi cena.

www.leoville-barton.com

Château Reynon

Vina z nekdaj nezanimivih in neuspešnih geografskih območij so v zadnjih letih začela dosegati zavidljive uspehe. Eno takšnih je Premieres Côtes de Bordeaux, kjer sta vodstvo prevzela predvsem Chateau Carsin, ki je v finskih rokah, in Château Reynon, ki ga vodi Denis Dubourdieu. Oba z ženo Florence izhajata iz vinogradniških družin in s sinom imajo v lasti posestva na 120 hektarjih v regijah Sauternes, Graves in Premieres Côtes de Bordeaux.

Z znanstvenim pristopom je Dubourdieu – od leta 1987 je namreč profesor enologije na bordojski univerzi – iz vin château reynon rouge, château reynon sauvignon blanc in château reynon cadillac ustvaril kapljico odlične kakovosti čistih arom, kar odlikuje njegov slog. Daleč prek meja Bordeauxa namreč slovi kot vrhunski specialist za proces staranja belih vin, njegovi ekipi znanstvenikov pa se je treba zahvaliti tudi za nova dognanja na področju arom rdečih vin.

Na 21 hektarjih rdečih vinogradov raste 82 odstotkov merlota, 13 caberneta sauvignona, dva caberneta franca in štiri petit verdoja, bele sorte pa zavzemajo 16,5 hektarja, med njimi z 89 odstotki prevladuje ­sauvignon blanc, 11 pa jih zavzema vrsta sémillon. Rdeče vino je ­bilo odlično leta 2004 in 2005, sauvignon blanc pa 2006 in 2007, pridelujejo pa tudi rosé in majhna količina sladkega vina cadillac, vendar slednjega le, ko so dane razmere za rast plemenite plesni.

www.denisdubourdieu.fr

Château Ausone

Majhno posestvo in zato zelo majhna proizvodnja ter vino, ki je dolgo v vrhunski formi, so razlogi, da château ausone na trgu dosega astronomske cene. Sedem hektarjev vinogradov se razteza na apnenčastem platoju v bližini srednjeveške vasice Saint Emillion. Vinogradništvo na posestvu sega že v prvo stoletje našega štetja, a v dolgi zgodovini so se med lastniki zamenjale le tri družine. Od konca 17. stoletja je Château Ausone v lasti potomcev družine Chatonnet-Cantenat.

Na hektar uspeva od 6500 do 12.600 trt, od katerega jih je 55 odstotkov vrste cabernet franc, 45 pa merlot. Na posestvu ustekleničijo le 18 tisoč steklenic vina château ausone in 5000 steklenic vina chapelle d’ausone, majhnost pa jim omogoča, da se trgatev vedno izvaja v najboljših razmerah; navadno jo opravijo v dveh popoldnevih. Če že široko odpirate denarnico, ne prezrite letnikov 1990, 1993, 1994, 1995, 1997 in 1999.

www.chateau-ausone-saint-emilion.com

Château Haut-Bages-Libéral

Château Haut-Bages-Libéral je ime majhnega posestva, ki je bilo v 18. stoletju v lasti družine vinskih posrednikov Libéral. Danes je 28 hektarjev v rokah Claire Villars-Lurton, poleg vina, ki nosi ime posestva, pa na njem pridelujejo še la fleur de haut-bages-libéral in la chapelle de bages. Posestvo leži ob delti reke Garone, kjer se zaradi plimovanja vodna gladina med dvema nabrežjema izrazito spreminja, kar omogoča dolgo zorenje, saj je trta zaščitena pred prevelikimi temperaturnimi spremembami.

Vinogradi so zasajeni z 80 odstotki caberneta sauvignona in 17 merlota. Na preostalih treh odstotkih raste petit verdot, stara sorta z močnim karakterjem, ki se je odlično udomačila na garonski kamniti zemlji. Njihovo vino odlikujeta čistost – po mnenju mnogih gre za najbolj tipično vino predela Pauillac – in vitalnost, pa tudi sprejemljiva cena. Najboljši letniki so 1996, 1998, 1999, 2000, izrazito odlična sta 2001 in 2002, med boljšimi pa tudi 2003, 2004 in 2006.

www.hautbagesliberal.com

TEKST Jasmina Dvoršek, foto: promocijske fotografije

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču