N.Z. | 17. 3. 2022, 11:25

Ali je mogoče dron, kakršen je padel na Zagreb, naorožiti z atomsko bojno glavo?

profimedia

Znano je vse več podrobnosti o dronu, ki se je zrušil v Zagrebu, pri čemer se še vedno ne ve, zakaj je bil ta tam in kakšni so bili cilji misije, javnost najbolj skrbi.

Odkar se je dotični leteči objekt zrušil v Zagrebu, so porajala številna vprašanja.

Zdaj je znano, da je šlo za brezpilotno letalo sovjetske proizvodnje, ki je v zračni prostor Hrvaške 'zašla' s sosednje Madžarske. Tja pa pred tem najprej iz Ukrajine prek Romunije, torej iz prostorov, kjer se odvijajo boji med rusko in ukrajinsko vojsko.

Proizvedena še v bivši Sovjetski zvezi

Profesor Berko Zečević je za Al Jazeero Balkans pojasnil, da gre za dron, kakršne so proizvajali v Sovjetski zvezi konec sedemdesetih do konca osemdesetih prejšnjega stoletja, ter da je bila njegova osnovna naloga nadziranje zračnega prostora in detekcija ciljev na tleh (in sicer na zahodnem delu nekdanje Sovjetske zveze, ko je bila v teku 'konfrontacija med Varšavskim in NATO paktom').

"To brezpilotno letalo ima reaktivni motor je vodeno z vodil, ki so naravnost ogromni in povsem drugačni od teh, s pomočjo katerih delujejo sodobni droni. Lansiranje letala Tu-141 najprej požene raketni motor, ki je postavljen pod telesom drona, tako da ta dobi dovolj veliko hitrost, da ostane aerodinamično stabilen tudi potem, ko se vklopi reaktivni motor, ki je vgrajen v telo drona," pojasnjuje Zečević.

Po dostopnih podatkih, še dodaja Zečević, ima dron domet okoli 1000 kilometrov, hkrati je to eno prvih letal z nalogo nadziranja prostora na velike razdalje in potencialnih spopadov. To, kar je zanimivo pri vsem skupaj, pa je dejstvo, da je bilo letalo najverjetneje vodeno s pomočjo inercialne navigacije, saj v času, ko je bila dizajnirana, še ni bilo enostavnega dostopa do GPS tehnologije.

"Te vste letalo ima na sprenjem delu dva sektorja, ki služita za širokokotno in ozkokotno snemanje, pravzaprav gre za teleobjektivno snemanje posameznih področij na tleh. Praviloma naj bi zajela dololečene podatke, ko pa se snemanje konča, bi se morala vrniti k pošiljatelju. V območju, kjer se vrši nadzor podatkov, se spusti s padali, da lahko obdelajo fotografije. Ne gre skratka za brezpilotno letalo modernega tipa, temveč za dron, ki za svoje delovanje išče staro opremo in porabi veliko časa, da dostavi informacije," še pojasnjuje Zečević.

Ali lahko postane tudi orožje?

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da se Tupoljev 141 oboroži in izkoristi v vojne namene, kot neke vrste raketa, pa je za Al Jazeero Balkans odgovarjal docent dr. Gordan Akrap.

"Teoretično obstaja možnost in to je eden od petih scenarijev, o katerih se razpavlja. Ta hip še ne moremo z gotovostjo zatrditi, kateri od teh petih scenarijev je pravi."

Akrap nato še podrobneje analizira celo situacijo:

"Najprej, zakaj bi nekdo letalo, ki je staro pol stoletja in opremljeno z zastarelo tehnologijo, pri čemer bi jo bilo potrebno dograditi in porabiti izjemno veliko sredstev, da bi jo posodobili, vgradil še, na primer, nuklearno bojno glavo ali nekaj podobnega. Mislim, da je to v tem primeru praktično nemogoče. In drugič, obstaja možnost, da so letalo zgolj izkoristili za to, da bi zaveli radarske sisteme in testirali sposobnost sprejemanja odločitev znotraj protizračne NATO obrambe. Imate namreč naslednji problem: vsi radarji, ki pokrivajo zračni prostor držav članica NATO, je pravzaprav področje, ki se ne konča na državnih mejah, temveč z dosegom in posamičnimi lokacijami radarjev. Njihov domet zaradi ukrivljenosti Zemlje in reliefa terena hkrati sega tudi od 300 do 400 kilometrov v področje drugih držav. Tako je bilo to letalo opaženo, ko je poletelo iz Ukrajine, le da podatki o tem niso bili posredovani tudi Madžarom. In ker oni tega niso vedeli, nismo vedeli niti na Hrvaškem."

Vir (in za več branja): balkans.aljazeera.net

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc