Ameriške volitve pokazale, da je družba močno razdeljena in še vedno zelo konservativna

Nekdanji šef kabineta Bele hiše pri predsedniku Baracku Obami in nekdanji župan Chicaga Rahm Emanuel je izide označil kot presenetljive. Vsi so pričakovali, da če zmaga Biden, potem bodo demokrati tudi prevzeli večino v zveznem senatu in obratno. Doslej v zgodovini ameriških volitev je predsednikova zmaga ponavadi potegnila za seboj tudi zmage kandidatov njegove stranke v kongresu.

Volitve so pokazale tudi, kako težko je izzvati predsednika ZDA. Trumpovega dela na položaju glede na ankete ni odobravalo veliko več volivcev, kot pa je bila na koncu Bidnova prednost. Trump je postal prvi predsednik po republikancu Georgeu Bushu starejšemu iz leta 1992, ki mu ni uspelo osvojiti drugega mandata.

V takšnih primerih, ko predsednik izgubi volitve, ponavadi izgubi cela stranka. Leta 1980 je Ronald Reagan premagal Jimmyja Carterja in republikanci so demokratom odvzeli še 12 senatnih sedežev. Leta 1992 so po zmagi Billa Clintona demokrati republikancem vzeli tri senatne sedeže.

Leta 1932 je Franklin Delano Roosevelt premagal predsednika Herberta Hooverja in demokrati so v predstavniškem domu republikancem pobrali 100 sedežev ter še 12 senatnih.

Roosevelt je tako lahko speljal politiko New Deal za okrevanje po veliki gospodarski depresiji in Američani so dobili zajamčene zvezne pokojnine. Biden takega razkošja ne bo imel razen, če demokratom v drugem krogu senatnih volitev v Georgii ne bo uspelo osvojiti obeh sedežev, kar se ne zdi verjetno.

Emanuel prav tako izpostavlja precejšnja neskladja. Na Floridi so na primer volili za Trumpa, hkrati pa tudi za povišanje minimalne plače, kar ne gre skupaj. V Illinoisu je zmagal demokrat Biden, vendar pa so volivci zavrnili povišanje davkov za bogate. V Kaliforniji so na primer zavrnili tudi uvedbo afirmativne akcije na delovnem mestu.

Republikanski strateg Mike Murphy meni, da so volivci pokazali, da so naveličani Trumpovega obnašanja, ne pa tudi ideologije republikanske stranke. Tokrat naj bi šlo za dve različni tekmi.

Nekdanji Obamov strateg David Axelrod je menil, da ni nobenega dvoma, da je Trump povečal volilno udeležbo za druge republikanske kandidate. To naj bi pomenilo, da so jim bile všeč Trumpove politike, ne pa njegova osebnost. Bidnova osebnost in njegov poziv za vrnitev k "normalnosti" in proti delitvam, je volivce pritegnil.

Volitve so pokazale, da so ZDA razdeljena država in to na republikansko podeželje ter demokratska mesta, vmes pa so predmestja, ki so se leta 2016 opredelila za Trumpa, tokrat pa za Bidna. Leta 2016 so premožnejši in bolj izobraženi prebivalci predmestij glasovali za Trumpa z 49 odstotki, za Hillary Clinton pa s 45 odstotki glasov. Tokrat je zmagal Biden z 51 proti 48 odstotkom. V predmestjih je volilna udeležba od 2016 narasla za 18 odstotkov.

Veliko analitikov trdi, da je Biden zmagal po zaslugi pandemije novega koronavirusa, vendar podatki kažejo, da je Trump dobil okrog dva milijona glasov več v okrožjih, ki so najhuje prizadeta s pandemijo, kot jih je dobil leta 2016. Trump je torej še kar uspešno igral na karto naveličanosti Američanov s pandemijo.

Prav tako uspešno je prestrašil volivce, da demokrati prinašajo socializem, in Emanuel meni, da so ljudje glede na izide zavrnili enostrankarsko oblast demokratov v Washingtonu.

Biden ni navduševal, temveč je šlo za to, da se zavrne Trump. Trumpovi volivci so volili Trumpa, Bidnovi pa volili proti Trumpu. Biden je osvojil 42 volilnih okrožij, ki jih je pred štirimi leti dobil Trump, ta pa je dobil le sedem tistih, ki jih je osvojila Clintonova.

Tokratne volitve so zgodovinske, ker je zaradi pandemije po pošti volilo 65 milijonov ljudi, torej skoraj polovica vseh. Trumpa je volilo 58 odstotkov belih moških, kar je štiri odstotke manj kot leta 2016. Po drugi strani pa je v Miamiju izgubil le za sedem odstotkov, Clintonova pa ga je tam pred štirimi leti premagala za 29 odstotkov.

Največjo razliko je zmagovalec dosegel v prestolnici Washington, kjer je Biden dobil tekmo z 92 odstotki prednosti. Trump je po drugi strani Bidna ugnal s prednostjo 70 odstotkov glasov v Wyomingu. Oba sta s tem dobila sicer le po tri elektorske glasove.

Trenutno je velik zmagovalec volitev vodja senatne večine Mitch McConnell, če bo republikancem po Georgii uspelo ohraniti večino. Takrat bo postal najpomembnejši republikanec v Washingtonu, ki bo lahko oviral Bidna ali pa mu celo pomagal.

Biden namreč zavrača seznam želja levice in v primeru republikanske blokade se mu s tem ne bo potrebno ukvarjati, ampak se bo lahko posvetil iskanju kompromisov z republikanci. Američani zanimivo večinoma podpirajo ideje, ki spadajo v republikansko razumevanje socializma, kot je povišanje minimalne plače, višje davke za bogate, brezplačno zdravstvo in šolstvo. Ko pa jim kdo omeni besedo socializem, pa pobegnejo.

Pripravil Robi Poredoš, dopisnik STA iz New Yorka

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču