Kar se Janezek nauči, to Janez zna: drži, a učenje se nikoli ne konča!

Slovesnega dogodka, ki se je odvil v Centru Rog, se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru poudarila, da vseživljenjsko učenje ni omejeno na določeno starost in mora biti naš sopotnik do pozne starosti.

Učenje se nikoli ne konča

"Kar se Janezek nauči, to Janez zna, pravi slovenski rek, s katerim pa danes lahko polemiziramo," je dejala. Znanje je treba namreč po njenih besedah pridobivati vse življenje. Učenje se nikoli ne konča, če želimo kot posamezniki napredovati, meni predsednica.

Digitalizacijo, avtomatizacijo in globalizacijo vidi kot sodobne procese, ki od nas zahtevajo nenehno učenje. Hkrati je znanje pomembno v boju proti dezinformacijam, ki so po njenih besedah med največjimi nevarnostmi sodobnega časa. Proti dezinformacijami niso imuni niti starejši, tako da podpira različne programe, da starejši ostanejo družbeno aktivni.

Težave, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti, bi bilo po njeni oceni mogoče rešiti prav z izobraževanjem. Starši morajo po njenem prepričanju poskrbeti, da bodo otroci hodili v šolo, izobraževati pa bi se morali tudi sami starši.

Stalno izobraževanje je nujnost današnjega časa

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki opravlja tekoče posle, je opomnil, da nam vseživljenjsko učenje pomaga pri prilagajanju na spremembe in omogoča osebnostno rast, omogoča socialno vključenost in izboljšuje zaposlitvene možnosti. Še posebej je izpostavil pomen izobraževalcev odraslih in podpornih okolij, ki olajšajo učenje v različnih kontekstih.

Izobraževalci odraslih morajo po njegovem mnenju razumeti potrebe odraslih in se jim prilagajati. Njihov življenjski ritem je namreč zelo različen, prav tako so različne ravni motivacije. Na vseživljenjsko učenje moramo gledati kot na nujnost današnjega časa, je pozval.

Visoki cilji EU

Evropska komisija prav tako pripisuje vseživljenjskemu izobraževanju velik pomen, je povedala Jana Trošt z Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Evropske komisije. Evropska mala in srednja podjetja po njenem opozorilu občutijo pomanjkanje delovne sile z ustreznimi digitalnimi veščinami, enako je v Sloveniji.

Cilj EU je do leta 2030 doseči, da se letno najmanj 60 odstotkov vseh odraslih udeleži vsaj enega usposabljanja. V Sloveniji je ta delež zdaj četrtina odraslih.

Projekt je po besedah direktorice centra Nataše Potočnik logično nadaljevanje dolgoletnega prizadevanja centra za promocijo vseživljenjskega učenja in ozaveščanje o njegovem pomenu. Veliko izkušenj so si pridobili tudi z izpeljavo Tednov vseživljenjskega učenja.

Nova znanja in izkušnje v vsak kotiček države

Na novinarski konferenci po slovesnosti pa je dejala, da je vseživljenjsko učenje priložnost tudi za tiste, ki menijo, da učenje ni zanje. Omogoča izobraževanje v lastnem ritmu in brez stresa, je dodala. Ključni del projekta je po njenih navedbah 12 lokalnih koordinatorjev, ki bodo poskrbeli, da bo vseživljenjsko učenje doseglo "vsak kotiček države".

V Sloveniji je po besedah vodje projekta na centru Urške Bittner Pipan več kot 3000 različnih pravnih oseb, registriranih za izobraževanje odraslih. V projektu se bodo posebej osredotočili na ranljive skupine, denimo na mlajše odrasle z nižjo stopnjo izobrazbe, starejše in zapornike. Za projekt je po njenih besedah namenjenih 5,7 milijona evrov, od tega tudi evropska sredstva.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc