Hvaležnost je univerzalno čustvo, vendar so izrazi, s katerimi ljudje po svetu izkazujemo zahvalo, različni.
Slovenci za to uporabljamo besedo "hvala", ki je postala osrednji izraz hvaležnosti v našem jeziku. Kaj pa pravzaprav pomeni ta beseda? Kje ima svoje korenine in kdo vse poleg nas uporablja ta izraz?
Etimološki izvor besede
Beseda "hvala" izvira iz praslovanskega jezika, kjer je pomenila nekaj podobnega kot blaginja ali dobro. Njen koren je povezan s pojmom hvaliti, kar pomeni izražati pohvalo ali priznanje. Gre za obliko izražanja hvaležnosti, ki jo najdemo v več slovanskih jezikih. Ta izraz se je skozi stoletja preoblikoval in ohranil v več slovanskih jezikih, zlasti pri južnih Slovanih, kjer je še vedno v široki uporabi.
Praslovanščina kot najzgodnejša stopnja slovanskih jezikov se je začela razvijati okoli 5. stoletja, ko so se slovanski narodi začeli seliti po Evropi. Čeprav se je "hvala" v večini slovanskih jezikov izgubila ali preoblikovala v druge oblike, so jo južni Slovani, vključno s Slovenci, ohranili kot temeljni izraz za zahvalo.
Razširjenost
Slovenci nismo edini narod, ki uporablja izraz "hvala". Zanimivo je, da je ta beseda še vedno zelo razširjena pri več drugih narodih južnih Slovanov. Medtem ko so drugi slovanski jeziki razvili svoje posebne izraze za hvaležnost, so Slovenci, Hrvati, Srbi in Bosanci ohranili to besedo kot glavni izraz za zahvalo.
Slovenci uporabljamo "hvala" kot glavni izraz hvaležnosti, pogosto pa ga kombiniramo z dodajanjem besed, kot so "lepa" (hvala lepa) ali "najlepša" (najlepša hvala), da bi poudarili stopnjo hvaležnosti.
Tudi v hrvaščini je "hvala" pogost izraz za hvaležnost. Tako kot pri Slovencih se tudi pri Hrvatih uporablja v različnih kombinacijah, na primer "hvala lijepa". Srbi in Bosanci uporabljajo isti izraz – "hvala" –, ki se prav tako pogosto pojavlja v formalnem in neformalnem jeziku.
Zakaj je ni med drugimi slovanskimi narodi?
Čeprav "hvala" izhaja iz praslovanskega jezika, so se drugi slovanski jeziki odločili za drugačne izraze hvaležnosti. Na severu, vzhodu in zahodu slovanskih dežel so se razvili različni izrazi, ki so bodisi povsem drugačni ali pa temeljijo na drugih besednih koreninah.
Rusi uporabljajo izraz "спасибо" (spasibo), ki je pravzaprav kontrakcija fraze "Спаси Бог" (spasi Bog), kar pomeni "bog ti naj pomaga" ali "bog te reši". Izraža religiozni vidik hvaležnosti, ki ga v izrazu "hvala" ne najdemo. Poljaki uporabljajo izraz "dziękuję", ki izhaja iz staroslovanske besede za zahvaljevanje, děkati, in pomeni "izkazovati spoštovanje". Poljščina, tako kot ruščina, se je oddaljila od korenine "hvala". Čehi prav tako uporabljajo besedo "děkuji", ki je zelo podobna poljskemu izrazu in izhaja iz iste staroslovanske besedne korenine.
