Ob koncu osnovne šole se poraja vprašanje, katero srednjo šolo izbrati. Odločitev je za nekatere lahka, spet drugi pa potrebujejo malce več razmisleka.
Gre za pomemben korak v življenju mlade osebe, ki si kroji svojo prihodnost. Ob tem najstnikom stojijo ob strani njihovi najbližji, pa tudi svetovalni delavci, ki tistim, ki še niso odločeni, kako in kaj, pomagajo odgovoriti na vprašanja, ki si jih zastavljajo. Slovenska uporabnica Reddita pa je opisala zanimivo izkušnjo, ki jo je doživela, ko je razkrila, za katero srednjo šolo se je odločil njen otrok. Takega odziva na svoje besede zagotovo ni pričakovala.
"Malo provokativno vprašanje. Včeraj sva bila s partnerjem na večerji s prijatelji. In ker imamo približno isto stare otroke, smo se začeli pogovarjati, kam bodo šli po končani osnovni šoli. Midva s partnerjem sva rekla, da ima tamala sicer še eno leto časa za razmislek, ampak da se spogleduje s frizersko, kozmetično ali oblikovno. Ampak da odločila se bo sama. No, prijatelj nama pa reče, da on svojemu otroku nikoli v življenju ne bi pustil na frizersko, niti na kozmetično, da tja hodijo samo učenke slabših sposobnosti in tiste z dol, ki jih nikjer drugje nočejo. In bo zapadla v slabo družbo, oplodil jo bo južnjak in imela bo grozno življenje. Midva sva bila šokirana. Ja res ni gimnazija, samo zakaj bi nekoga silil na gimnazijo, če pa uživa v cisto necem drugem? Kaksno je vase mnenje o tem?," se je spraševala gospa, ki je doživela res neprijetno situacijo.
Ali bi pustili otroku na srednjo frizersko?
byu/ReserveWeary3360 inSlovenia
"Žal mi je, da sem šla na gimnazijo"
Med odgovori se je znašel tudi tale - druga gospa je opisalo svojo zgodbo. "Jaz sem šla na gimnazijo in nato na faks, pa mi je skoraj žal, da se po osnovni nisem raje odločila za poklicno šolo. Bila sem odličnjakinja, starši pa so pritiskali, naj kot prva v družini nadaljujem izobraževanje dlje od srednje šole. (Z magisterijem iz tujih jezikov zdaj delam za približno 1150 € na mesec.) Če jo določen poklic zanima, zakaj pa ne? Morda bi bilo edino koristno, da se pogovori s kom, ki že dela na tem področju, da bolje razume realno situacijo. Ena stvar je namreč ideja o določeni službi, čisto druga pa dejanska realnost dela. Morda sem malo starejša generacija (1990), ampak nekaj sošolk se je odločilo za poklicne šole in vse imajo danes čisto normalna življenja. Za nobeno ne vem, da bi imela kakšno grozno usodo… Ena je ločena, ampak to se dogaja tudi tistim, ki so šle na faks."
Še ena uporabnica se je odzvala z zanimivim zapisom, ki zruši marsikateri predsodek. Zapisala je, da njenemu frizerju starši niso dovolili na frizersko šolo, tako da je naredil gimnazijo - z odličnim uspehom. A ga je frizerska šola še naprej tako "matrala," da se je po maturi vpisal na njo. Zdaj že ima svoj salon in je tako uspešen, da že kakšno leto ne jemlje novih strank.
Ali isto mislijo o lesarski šoli?
Druga pa ni imela nič kaj lepih besed, ko je opisovala družbo, v kateri se je znašla gospa. "Ko me folk vpraša, kako zgleda casual mizoginija (in snobizem)? To je to. Vprašaj jih, če isto mislijo o lesarski šoli ali pa drugih tehničnih šolah. Lahko se motim, a mislim, da imajo iste pomisleke. Reducirati tovrstne ljudi in poklice, ki jih večinoma opravljajo ženske, na opisano, meni samo pove to, da tega ne vidijo kot resno poklicno pot. Vprašanje tu ni ali imajo prav, ampak zakaj imajo tako mnenje. Poznam mnogo odličnih frizerk, ki so delodajalke, biznis ženske, supportajo svoje družine, se konstantno izobražujejo ali izobražujejo druge, ter malo morje tistih ki se uspešno ukvarjajo s kozmetiko (ličenje, poroke, dizajn, moda, film, družbena omrezja, itn...). In da odgovorim na očitno - seveda bi pustila otroku, da dela tisto kar ga veseli."
Tudi ostali uporabniki so v odgovorih poudarjali podobni vidik - če otroka nekaj veseli, naj se odloči za to, saj bo tudi šolske obveznosti opravljal z veseljem. Na predsodke pa je preprosto treba pozabiti in gledati na dobrobit otroka, ne pa na mnenje (nepomembnih) drugih.
