Gregor Preac | 12. 10. 2019, 06:03

Bruselj soglaša z genocidom nad Kurdi

Profimedia

Po mirovni pogodbi v Sevresu leta 1920 so zahodne velesile Kurdom v Otomanskem imperiju obljubile samostojno državo! Pa jim je to z vojaško ofenzivo prekrižal Kemal paša Atatürk, medtem ko si je Francija od v I. svetovni vojni poraženega Otomanskega imperija vzela v upravljanje Sirijo, Velika Britanija pa Irak. In tako se žalostna zgodba 35-milijonskega naroda brez države, razdeljenega na Turčijo (15), Sirijo (3), Irak (8) in Iran (9), polna genocidov, obljub, izdaj vleče do danes.

Zadnje so jih izdale ZDA, ki pač raje stavijo na Savdsko Arabijo, Arabce, nafto. Oziroma še zmeraj na Turčijo, ki kot članica NATA in z Natovim letališčem Inçirlik na svojem ozemlju spretno izsiljuje ZDA in NATO s približevanjem Rusiji in nakupi ruskega orožja.

Podobna talka Turčije je tudi EU, ki ji Erdogan grozi, da bo odprl meje in v EU spustil 3,6 milijonov Sircev. Podobno je bilo leta 1974, ko je turška vojska nekaznovano zasedla severni del Cipra in ga preoblikovala v de facto državo Turška republika Severni Ciper. EU je Rusiji leta 2014 z lahkoto uvedla sankcije za priključitev Krima in letno zgubi 100 milijard evrov, ne upa pa se jih Turčiji.

Federica Mogherini, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko (ali z manj dolgoveznosti zunanja ministrica EU) v odhajanju, je turški vdor v suvereno državo Sirijo komentirala tako bledo in nezainteresirano, kot da jo moti le to, da špageti niso kuhani al dente.

Podobno bledo je Erdoganovo invazijo obsodil zunanji minister Cerar. Verjetno bi ob vdoru Italije na Primorsko napisal še bolj bledo formalno pismo. Res je žalostno opazovati ti šibki in nevsebinski, prazni, brezciljni EU in Slovenijo!

Erdoganov tesni dolgoletni prijatelj predsednik Pahor se niti ni oglasil. Niti ne Merklova, ki je Evropi zakuhala te špagete, torej migrantsko krizo, z nemškimi tornadi bombardirala sirska mesta, EU pa za komisarko uspela nastaviti svojo obrambno ministrico von der Leyenovo.

Nemčija je že več kot stoletje tesna zaveznica Turčije. Zaradi nemških geostrateških načrtov preko Balkana do Turčije in dalje sta Evropa in Balkan že tretjič po nemški zaslugi v vojni – četudi migrantske krize od leta 2015 do danes za zdaj še ne razumemo kot vojno, ker ne razumemo, da so globalne vojne danes drugačne. A ima po dolgotrajnosti, preseljevanju milijonov, dolgoročnih posledicah podobno razdiralnost. 

Kje je zdaj tu skupina 28 kvazi intelektualcev, ki se ponaša celo z doktorati, dr. Darko Štrajn, dr. Boris Vezjak, dr. Slavko Splichal, dr. Božo Repe, dr. Jože Pirjevec, dr. Svetlana Slapšak, dr. Bogomir Kovač, dr. Rudi Rizman, dr. Primož Šterbenc, dr. Vlado Miheljak, dr. Maca Jogan in drugi, ki pisarijo medijem pisma s podporo Turčiji, predvsem njenemu vstopu v EU?

40.000 ubitih Kurdov v sami Turčiji od leta 1984, pa 100.000 Erdoganovih nasprotnikov intelektualcev Turkov in Kurdov po turških zaporih jih ne zanima. Vdor v suvereno državo Sirijo, nadaljevanje vojne v Siriji, ki se je po osmih letih komajda polegla, zahtevala 400.000 življenj, 13 milijonov razseljenih, polovica v tujini, jih ne zanima.

Kaj zanima te ‘visokoetične’ in ‘super moralne’ ter ‘mega zaščitene’ profesorje s Filozofske fakultete v Lubljani in Mariboru, Mirovnega inštituta v Ljubljani ter s FDV, pa g. Cerarja in g. Pahorja?

Turki bi radi očistili 32 kilometrov širok pas ob meji s Sirijo, kjer so si Kurdi izborili avtonomijo, ki jo imenujejo Rožava (50.000 km2) in se navezuje na iraški Kurdistan (40.643 km2). Čez severno sirsko in iraško mejo pa so v Turčiji spet Kurdi, torej v turški vzhodni Anatoliji oziroma turškem Kurdistanu. Kurdov je v Turčiji 15 milijonov.

Turčija se že stoletje trudi razbijati Kurde ter njihove avtonomije doma in pri sosedih ter medmejno povezovanje oziroma vsak poskus ustanovitve neodvisne države, kakor tudi zadnjega, ko je po plebiscitu v iraškem Kurdistanu leta 2017 (93 odstotkov ZA) Masoud Barzani želel razglasiti državo Kurdistan, pa so to preprečile velesile, Turčija, Iran in Irak.

Merklovi je Erdogan obljubil, da bo na sever Sirije preselil milijone sirskih begucev iz taborišč v Turčiji. Turčija je doslej za begunce od EU dobila okrog 7 milijard evrov pomoči. A večino EU denarja Turčija namenja za Erdoganove gradbene podvige, notranje čistke, nakupe ruskih raket S-400 ter nemškega orožja. Dokler Turki kupujejo nemško orožje, in za vojno v Siriji ga bodo potrebovali veliko, je Nemčija zadovoljna. Nemčija tako ropa EU in se rešuje recesije.

Pa se nihče ne vpraša, kako bodo Turki naselili v ozek kurdski del Sirije milijone Arabcev, ne da bi pri tem prej izvedli genocid nad Kurdi!? Tam v Siriji živijo trije milijoni Kurdov. Turška vojska pravkar z letali bombardira kurdske vasi in mesta, prebivalstvo že beži v iraški Kurdistan. Se v Siriji ponavlja turška Armenija, genocid nad Armenci leta 1915, ko so Turki na SV Turčije pobili in pregnali 1,5 milijona Armencev?

Če Erdoganu operacija v Siriji uspe, torej etnično čiščenje in preseljevanje, bo zagotovo skušal podobno še s kurdskim prebivalstvom v Turčiji. Je njegov blazen načrt sirske in turške Kurde, torej milijone, natlačiti v majhen iraški Kurdistan, velikosti dveh Slovenij? Kaže, da Bruselj soglaša z genocidom nad Kurdi!

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču