V Slovenijo je udarila novica, da so v tujini bankrotirale banke. Velike banke, največje banke. Narod je zajela panika, vrste pred bankami so se daljšale, denar iz bank je vidno puhtel. Čredni nagon me je pognal do misli, da bi tudi sam moral v vrsto, pa sem stuhtal, da minusa na računu ne morem dvigniti, prav tako minus ne izpuhti, če banka spolzi v pekel.
Doma smo se odločili za nakupovalno dieto. Tistih nekaj tednov smo vsak nakup, ki smo ga imeli v mislih ali nas je vanj želel zvabiti trenutni impulz, prestavili za en mesec. V tem času smo prihranili za nov monopoli. Otroci so se skozi igro naučili skrbeti za denar.
In glej hudiča, za vogalom nas je čakala nova panika, afera Diesel. In to ravno v trenutku, ko smo želeli zamenjati avto in kupiti čistokrvnega dizelaša.
“Kaj naj?” sem vprašal ženo, ki mi je pragmatično odgovorila, da naj se pričnem spogledovati z električnim avtom. Uspel sem se prebiti čez vse prednosti električnega avta, ko je medije zajel val perečih vprašanj o posmrtnem življenju avtomobilskih baterij.
Za nekaj tednov sva se z ženo potuhnila in odpovedala načrtovane družinske izlete. Raje sva ostala doma in skupaj z otroki risala s temperami. Otroci so se zelo lepo naučili narisati cesto in avtomobile, ki ne smradijo.
In potem nas je doletela smrtna žrtev podleska, ki naj bi bil čemaž, pa to ni bil. Panika je ponovno zavladala ljudstvu, novice so bile polne fotografij obeh, televizijski novinarji so se sprehajali mimo naše hiše in razlagali, kje so hodili tisti, ki so se zmotili.
Pa niso dolgo hodili po naravi, ker je kot z neba priletela panika okrog medvedov. Prispevke so tokrat delali v studiu, je bilo varneje, razen enega, ki je spet prišel k nam gor na hrib in posnel izjavo mojega soseda. Medvedi, katerim je običajna pot tudi mimo naše hiše in ki smo jih že imeli priložnost srečati, so zdaj postali nevarnejši, ker so tako rekli tisti, ki so brali novice. Otroci niso več smeli iz hiše, zato so od samega dolgčasa prebrali veliko knjig, med njimi tudi nekaj basni.
Te dni nas je doletela zadnja v vrsti panik. Koronavirus. Osnovnošolki sta se včeraj vrnili s pouka in nama ponosno pokazali, kako so jih v šoli naučili, da si pravilno, predvsem pa redno in temeljito umijeta roke. Danes sem na šolo poslal zahvalno pismo. V teh dneh jim je uspelo otroke naučiti nekaj, česar nama z ženo ni uspelo v desetih letih.
Zdaj čakam na naslednjo paniko. Če lahko izbiram, bi prosil za takšno, ki bo otroke prepričala, da niso tako izbirčni pri hrani.
Kolumna izraža stališča avtorjeve žene in ne odraža nujno stališča avtorja ali uredništva Metropolitan.si. Še več zgodb najdete na Kamenko.si, vsak zadnji petek v mesecu pa tudi na Metropolitan.si.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del