Ceca: »Kot ženska pa ... nisem srečna«

Playboy: Svetovni mediji pišejo, da ste najnevarnejša pop zvezda na svetu. Pa tudi sami ste se hvalili, da vam je igranje s pištolo najljubši hobi.

Ceca: Oče me je že kot otroka naučil ravnati z orožjem. Ni imel sinov, pa me je redno vodil s seboj tudi na nogometne tekme. Ko sva šla z Željkom prvič streljat, je on, takole ironično, rekel, naj mi tarčo maksimalno približajo, da ga kot vojaškega poveljnika ne bom osramotila. Samo prestrelila sem ga s pogledom in zahtevala enako razdaljo 30 metrov kot zanj. Prosil me je, naj se zberem in se ne blamiram brez razloga, toda bil je čisto paf, ko sem vse naboje postreljala v središče tarče. Vsi so pogledali Željka, on pa je samo rekel: »Poslušaj, mala, zvest ti bom do konca življenja.«

Playboy: Z vami so se ukvarjali tudi resni sociologi. Eric Gordy je v knjigi Kultura moči v Srbiji napisal, da ste nedolžno dekle z vasi, ki je uspelo v življenju. Do kdaj ste bili nedolžni?

Ceca: Do 18. leta. Pripadam morda zadnji generaciji, ki ji je bila dekliška nedolžnost zelo pomembna. V Žitorađi sem končala osnovno in srednjo šolo in res sem bila narejena po modelu pravega kmečkega dekleta. Kadarkoli me je kdo v Beogradu vprašal, ali imam fanta, sem odgovorila, da ne. Ko pa smo prišli do seksa, sem morala priznati, da sem še nedolžna.

Playboy: In kakšna je bila vaša prva seksualna izkušnja?

Ceca: Brezveze. Prvič sem v seksu uživala z možem. Z njim sem občutila vse čare in slasti seksa ter se začela zavedati, kaj pomeni dober seks, ki – ne bi rada bila vulgarna – ni ne natepavanje, ne šport, ne gimnastika, ampak ljubljenje.

Playboy: Ves čas ste ponavljali, da so se vam ob prvem srečanju z Arkanom zatresla kolena. Za vas je bil lady killer, za mnoge druge pa samo ubijalec z otroškim obrazom na Interpolovi tiralici!

Ceca: Septembra 1993 sem šla na turnejo. To je bil čas hitov, kot sta Kukavica in Šta je to u tvojim venama. Prišlo je povabilo, naj se pojavim v Erdutu. Šele ko smo prišli v Slavonijo, sem opazila, da je to vojno območje. Pri prvih barikadah sem dojela, da bomo peli za Arkanovo gardo. Bodimo iskreni, po vsem, kar sem o njem slišala, me je postalo strah. Ampak ker sem imela prepovedane sadeže vedno najraje, sem se odločila iti do konca. Ko je osnoval svojo stranko, nas je spet povabil. Jaz sem že bila smrtno zaljubljena in, kar se mene tiče, med nama je že takrat nekaj bilo, samo da on tega še ni vedel. Zdelo se je, da me kot ženske ne opazi. Vendar sva stalno nekam potovala skupaj. Vedla sem se kot agresor. Res sem bila vztrajna.

Playboy: Staršem dolgo niste smeli priznati, da ste Arkanova zaročenka?

Ceca: Kje pa! Šele ko sva se dogovorila za poroko, sem jim povedala, da se bom poročila z Željkom. Mama pa: »A s Šašićem, krasno, on je super fant!« Oče se ni vmešaval. »Kakšen Šašić! Poročila se bom z Željkom Ražnatovićem Arkanom!« Skoraj sta se sesedla. »Če boš to storila, se ti bom odrekel.« Vedela sem, da me oče samo straši. Kako se mi bo odrekel!

Playboy: Vedno ste govorili, da niste vedeli, s čim se ukvarja vaš mož .. Menda niste verjeli, da se boste poročili z navadnim slaščičarjem?

Ceca: Če želijo v časopisih iz nekoga narediti svetnika, ga bodo ljudje spoštovali. In če ga želijo demonizirati, ga bodo ljudje tako doživljali. Tako sem tudi jaz o njem marsikaj slišala in brala. Med drugim tudi, da je tako nevaren, da bog ne daj, da ga pogledaš narobe, ker te bo najprej nalomil in se šele potem pogovarjal s tabo.

Playboy: Nalomil, če imaš srečo! Dogajalo se je tudi, da je komu pritisnil obraz na vrelo ploščo na štedilniku!

Ceca: To so nebuloze in neumnosti!

Playboy: Že dolgo krožijo zgodbe, da je v banke po Evropi hodil kot v samopostrežno!

Ceca: V življenju nisem srečala pogumnejšega bitja! Kako naj bi ženska ne bila nora nanj? Odlično je govoril pet jezikov, prebral vso svetovno književnost, koga vse on ni citiral! To pomeni, da je bil inteligenten. Plus noro pogumen in zapovrh še neverjetno nežen. Doma je bil pravi otrok.

Playboy: Med Miloševićevimi vojnami ste postali princesa teme, ki sedi v dvorcu in čaka na svojega bojevnika ...

Ceca: Kaj pa naj bi drugega naredila?! Pustila moža in zaradi naroda razpela šotor in spala med begunci?!

Playboy: Po televiziji ste narodu dvigovali moralo in podpirali Miloševićev režim.

Ceca: Kdo ga je podpiral? Celo krivila sem ga za to, da mojega moža ni ob meni. Ker je Željko vedno govoril, da koljejo naš narod. »Ne koljejo ga samo tebi,« sem mu odgovarjala, »koljejo ga tudi Miloševiću, pa naj obleče uniformo in se gre borit.« Govoril mi je, da pri meni patriotizem še ni začel delovati. Vsako noč sem jokala, ker sem mislila, da bo umrl v kakem zakotju. Bodimo si na jasnem: meni so v Miloševićevem režimu ubili moža.

Playboy: Tistega dne v Interkontinentalu je bil Arkan za ves svet vojni zločinec, za vas pa samo mož in oče vaših otrok, ki vam je izkrvavel na rokah.

Ceca: Ko sem vstopila v naš butik, se je zaslišalo streljanje. V trenutku mi je šlo skozi glavo: »Kdo ga je tako znerviral?!« Ker on je bil zame nesmrten. Pustila sem ga tam nasmejanega, šalil se je s prijatelji. Ko pa nisem več slišala njegovega glasu, sem se začela zavedati, da se je zgodilo najhujše.

Playboy: Kdo vse vam je prišel izrazit sožalje?

Ceca: Kdo ni?! Prišla nista le Slobodan Milošević in Mira Marković, vsi drugi pa: opozicija in pozicija. Prvi je bil Zoran Đinđić z ženo. Nagovarjal me je, naj grem v javnost in rečem, da ga je ubil Milošević. Meni takrat ni bilo niti do življenja, kaj šele, da bi se spopadala z Miloševićem!

Playboy: Dobro, kakšen je ta Milorad Ulemek - Legija (obsojen za atentat na Ivana Stambolića in poskus atentata na Vuka Draškovića)?

Ceca: Legija je moja priča, vedno je bil družinski prijatelj. Poznam ga od njegovega 24. leta. On je bil preprosto vedno vojak in samo vojak. Kolikor sem ga poznala, on nikoli ni bil kriminalec. Nisem se ukvarjala z njegovo biografijo. Dokler je bil Željko živ, se taki incidenti niso dogajali,. Potem sem ga redko videla. Bil je na teh svojih nalogah.

Playboy: Ste bili pri Dući Šiptaru in Miletu Lukoviću Kumu v Šilerovi (šefi zemunskega klana; to luksuzno vilo, sedež zločinske organizacije, so med izrednim stanjem v noči po umoru premiera Đinđića zravnali z zemljo, op. p.)?

Ceca: Sem. Spoznala sem ju pred koncertom na Marakani in ju le redko videvala, ker nista niti bila v državi. V začetku nisem niti vedela, s čim se ukvarjata, niti nisem slišala za zemunski klan. Meni so ju predstavili kot poslovneža. Do mene nista bila nevarna in nikogar od mojih se nista dotaknila. Mislila sem, da je bolje, da poznam te ljudi, kot pa, da mi jutri ugrabijo otroka. Absurdno je, da so me v akciji Sablja povezali z njima.

Playboy: Kje ste bili, ko je bil umorjen Đinđić?

Ceca: Žurka po Pinkovih oskarjih v Trezorju je trajala do štirih zjutraj. Potem sem se vrnila domov in enkrat popoldne slišala, kaj se je zgodilo.

Playboy: Od kod vam ogrlica žene bivšega avstrijskega kanclerja Vranitzkega?

Ceca: V priporu sta k meni prišla dva in me začela spraševati o tej ogrlici. Dogovorili smo se, da potem, ko bom zapustila pripor, dam izjavo in pokažem nekaj fotografij s poroke, ker naj bi jo takrat nosila. Tako sem naredila in rekli so, da to ni ta ogrlica.

Playboy: Kje pa vam je mož kupoval nakit?

Ceca: Nisem hodila z njim in ga izbirala. Navadno ga je prinesel domov. Kje ga je kupoval, kaj je počel ... nimam pojma.

Playboy: Ste srečna ženska?

Ceca: Pa, ne ravno. Izpolnjena sem kot mati, pa tudi moja kariera je pravljična! Kot ženska pa ... nisem srečna. Duh iz preteklosti je še vedno tako močan, da snubcem ne dam niti možnosti.

TEKST: Duška Jovanić

FOTO: Dejan Milićević

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču