Zgodba o neverjetni najdbi v Muri: vzorce poslali v ZDA, znana tudi nadaljnja usoda

Reka Mura je med Hrastje-Moto pri Radencih in Vučjo vasjo na breg naplavila čoln deblak. Dolg je nekaj čez 11 metrov, ugotovljeno je bilo tudi, da gre za z ročnim orodjem iztesano plovilo iz hrastovega debla. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, gre za res spektakularno najdbo, čoln kaže izjemno zanimivo in redko ureditev krme, ki se zaključi z masivno navpično desko, vstavljeno v utor.

Arheologi ga bodo konec tedna znova potopili 

Že na prvi pogled so ocenili, da gre za spektakularno najdbo. Rezultate analiz lesa in mahu z deblaka, ki jih delajo v Miamiju, pričakujejo v prihodnji teden. Predavatelj arheologije in strokovnjak za podvodno arheologijo in antično ladjedelništvo Andrej Gaspari je povedal, da so na podlagi morfoloških značilnosti, to je ureditve krmnega dela in glede na popravila deblaka ter značilnosti, ki kažejo na proces izdelave, opredelili, da je deblak zelo star, morda celo s konca bronaste dobe.

To hipotezo bodo potrdili ali ovrgli v roku enega tedna, saj v tem času pričakujejo rezultate radiokarbonskih analiz vzorcev lesa in mahu, s katerim so tisti, ki so z deblakom pluli, zatesnili špranje. "Tako bomo datirali čas, kako hitro od ležanja debla so deblo obdelali in tudi čas uporabe deblaka, pri čemer nam bo pomagal mah. Analize bodo na 30 let natančno povedale, iz katerega časa prihaja ta spektakularna najdba." je pojasnil Gaspari.

Podrobnejše analize

Z njimi bodo določili, kateri vrsti hrasta pripada deblo, iz katerega lesa so izdelali čepe za zatesnitev vrtin v dnu debalaka, analizirali pa bodo tudi materiale - najverjetneje gre za smolo ali vosek, zmešan s pepelom - s katerim so na čolnu izvajali popravila. Vse vzorce že proučujejo v ameriškem laboratoriju Beta Analytic v Miamiju na Floridi.

Gaspari je spomnil, da so velik čoln na kopno odložile nedavne poplave: "Kar je pomenilo, da je izpostavljen atmosferi in se je začel proces propada lesa, ki pa je sicer perfektno ohranjen. Zato smo hitro reagirali in čoln opremili z leseno konstrukcijo, ga spustili v reko, učvrstili njegovo notranjost, da pri transportu ne bi prišlo do kolapsa stranic. Nato smo ga opremili s pontonskimi, plavajočimi tubami, ki mu zagotavljajo plovnost."

Po reki so ga prepeljali do broda na Muri, kjer so ga z avtomobilskim dvigalom dvignili na transportno vozilo in ga prepeljali do soboškega jezera. Tam so ga ovili v zmočen filc in ga tesno ovili s polivinilom.

Kako bo potekal potop v vodo soboškega jezera

"Deblak bo ostal zavit v filc, da preprečimo obrast s školjkami trikotničarkami," je pojasnil Gaspari in poudaril, da je "najdba tako spektakularna in zanimiva, da bi bilo škoda, če ne bi bil omogočen dostop zainteresirani javnosti. "Bo pa potrebnega nekaj potrpljenja."

Načrtujejo, da bodo čoln konzervirali in ga razstavili nekje, kjer si ga bodo lahko ljudje tudi od blizu ogledali. To bo po besedah Gasparija trajalo najmanj šest let: "Zelo verjetno bo šel čoln v melaninski postopek, kar pomeni, da bo v lokalnem okolju potrebno zagotoviti velik bazen z destilirano vodo, da bo čoln popolnoma potopljen. Ko se bo čoln popolnoma očistil, bomo začeli uvajati melaninsko smolo, ki počasi izpodriva vodo iz medseličnih prostorov. Tako je čoln za nekaj generacij na varnem in ga lahko opazujemo."

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice