Družbena omrežja čedalje bolj odzivna na sovražni govor

Evropska komisija je sicer spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na internetu na evropski ravni opravila že četrtič, tokrat v sodelovanju z 39 organizacijami iz 26 članic Evropske unije.

Kodeks, ki predstavlja enega izmed osrednjih ukrepov, s katerim se Evropska komisija sooča s perečo problematiko internetnega sovražnega govora, so maja 2016 podpisali predstavniki družbenih omrežij Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft.

Četrto spremljanje izvajanja kodeksa je potrdilo njihov nadaljnji napredek pri izpolnjevanju zaveze, da bodo na večino zahtevkov za odstranitev nelegalnega sovražnega govora odgovorila v manj kot 24 urah ter da bodo, če bo to nujno, odstranila ali onemogočile dostop do takšnih vsebin.

Sodelujoča družbena omrežja so v povprečju odstranila 72 odstotkov prijavljenih primerov sovražnega govora, ki so jih prijavile nacionalne organizacije. Pri prvem merjenju je ta delež znašal zgolj 28 odstotkov, v drugem 59, v tretjem pa 70.

Facebook je pri zadnjem merjenju odstranil 82,4, YouTube 84,9, Twitter pa 42,3 odstotka prijavljenih spornih vsebin. V primerjavi s prejšnjim spremljanjem je opazen napredek YouTuba. Kot ugotavlja tokratna raziskava, so omrežja v povprečju odstranila 85,5 odstotka primerov, kjer je šlo za pozivanje k umoru ali nasilju proti specifičnim skupinam, in 58,5 odstotka vsebin, kjer je šlo za druge oblike sovražnega govora.

Pri Evropski komisiji ocenjujejo, da to kaže, da družbena omrežja vsebine pregledujejo natančno in z občutljivostjo za ravnovesje med svobodo govora in zaščito družbenih skupin. Odzivnost družbenih omrežij se tudi pri prijavah iz Slovenije opazno izboljšuje, saj so v tokratnem spremljanju v povprečju odstranila 91,7 odstotka vseh prijavljenih primerov, medtem ko je pred letom dni delež znašal 78,3 odstotka, v prvem spremljanju leta 2016 pa celo ni bil odstranjen niti en primer.

Tako kot pri prejšnjih merjenjih so primere sovražnega govora najprej prijavili kot običajni uporabniki, čemur je v štirih petinah primerov sledila odstranitev vsebin. V petini preostalih primerov, ko temu ni bilo tako, so nato vsebino prijavili še kot t. i. verodostojni prijavitelji in tako s pomočjo alternativne oblike prijave dodatno preverili odzivnost družbenih omrežij.

Tudi pri slovenskih primerih so očitne razlike v odzivnosti med Facebookom in YouTubom na eni strani ter Twitterjem na drugi strani. Facebook se je v 24 urah odzval na skoraj vse običajne prijave in odstranil 92 odstotkov prijavljenih primerov, YouTube pa je odstranil 78 odstotkov na običajen način prijavljenih primerov.

Najmanj odziven je bil Twitter, kjer pri običajnem načinu prijave niso odstranili niti enega primera sovražnega govora in o tem niso dali niti pojasnila, na poziv verodostojnih prijaviteljev pa jih je odstranil 75 odstotkov. Kot so poudarili pri Spletnem očesu, je ravnanje slednjega problematično, saj bi morala družbena omrežja z enako zavzetostjo obravnavati vse prijave.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev