Roditeljska čustva lahko preizkusite tudi virtualno. Potrenirate vzgojo, se naslajate ob hudih kaznih in grmite božanske besede. Dobrodošli v svetu, kjer je vse mogoče.

Ljubezen premaga vse

Mladenka Amber je pred časom posvojila črva Bankyja, ker je potrebovala novega prijatelja – pred tem je bil njen edini prijatelj Harold Higiena, škatla s kozmetičnimi robčki. Prav tako posvojiteljica, ki si pravi mama Janis, je v oskrbo vzela polža Mocha, ker si je pač vedno želela polža, s katerim bi lahko poslušala metal glasbo in občudovala motorje harley davidson. Za celjenje svojega ranjenega srca pa je Byron posvojil kibernetično želvo Michaela. Michael, krajše Mike, je dobil ime po Byronovem bivšem fantu, je »manjkajoči delček mojega zlomljenega srca in ne vem, kaj bi storil, če bi ga kdaj izgubil. I love you Mike!«

Kaj je skupno želvi Joplin, žabi Cobainu, bakteriji Bakti, ježu Agaton-Melkerju, parameciju Toccati, miši Morgan (ki je samo čebulo), kiviju Assu, metulju Banjo Chelsi, kuščarki Maggie in netopirju Julianu? Dejstvo, da so posvojeni virtualni ljubljenčki ljudi, ki imajo liberalen pogled na seksualnost svojih varovancev. Novopečeni starši so svoje sveže kibernetične ljubljenčke prevzeli skupaj z vednostjo, da so ti lahko straight, geji, biseksualci ali pač hermafroditi. Tako npr. Queen za svojo bakterijo pravi: »James je tako gej, da to ni več smešno. Vendar me to ne moti, kljub vsemu ga imam neskončno rad ...«

Vse zgodbe pa niso tako rožnate. V spletu se najdejo tudi osebki, kot je Jack the Killer (njegov e-naslov se glasi killbacteries@xterminator.hell). Jack je posvojil bakterijo, ji nadel ime Vims in grozeče oznanil: »Vsak dan ga bom mučil. Pojedel ga bom v dveh dneh. In vrnil se bom, da posvojim druge!«

Mr. Personality

Ponujeni virtualčki pa niso tako nebogljeni, kakor se zdi na prvi pogled. Nasprotno. Pogosto se zgodi, da je mladi kibernetični hrček dejansko razvita osebnost s poudarjenimi značajskimi potezami. Neki vombat je tako predstavljen kot »precej aktiven za vombata; ne mara lažnivcev in pretirano čustvenih ljudi; drži se nauka: Ko ti svet obrne hrbet, ti obrni hrbet njemu.« Prav tako bakterija s filozofijo 'lahko si misliš, da si majhen, a narediš veliko razliko' in tremi zaresnimi željami: da bi evoluirala v nekaj velikega, šla na koncert in gledala kaj dobrega po TV.

Tople, igrive, čustvene in predvsem osebnostno profilirane so tudi ribe, ki si jih lahko naročite pri morski boginji Tethys, sicer mami morskih siren, nimf in morskih deklic, in jih namestite v svoj ekranski akvarij. Ribe so samostojne stranke predvsem po zaslugi posebne hrane, zahtevajo pa redno oskrbo, sicer se vrnejo k boginji v kibernetični ocean. Kakovost dobavljene robe je razbrati iz osebnih pisem boginji Tethys – v njih se predvsem mame in računalnikarji zahvaljujejo za globokomorske pridobitve.

Ribji živelj premore tudi spletnega junaka, Discoveryjevega morskega psa Kennyja, ki je javnosti milostno naklonil intervju, da bi osvetlil nekatere zakoreninjene predsodke in poglobil vezi med morskimi psi in ljudmi. Kenny je zadnje leto preživel med ljudmi in denimo ugotovil: »Ljudje postanejo živčni, če zeham. Več ljudi umre od pikov čebel kot od morskih psov – to pomeni, da se ne trudimo dovolj. Ha, ha, šala, ljudje!«

Svinjske zadeve

Za tiste, ki verjamejo starim modrostim, kakršna je »pes te bo gledal navzgor, mačka navzdol, svinja pa naravnost v oči«, je vzgajanje lastne šunkarice dobra rešitev. Človek dobi mlado svinjico, ki v petih dneh zraste v ogromno svinjačo. Svinjsko zdravje odseva v »obnašanju in rejenosti, predvsem pa v njenem jasnem pogledu«.

S svinjo-dolarji kupuje rejec hrano (pomembna je količina proteinov), igrače, veterinarske preglede, skrbi za čistočo (pranje, striženje kocin na repu in ušesih, uporaba milega mila, krtače, čedenje notranjosti ušes z mehko krpo), njeno dobro počutje pa zagotavlja tudi velika stopnja pozornosti. Smrt, še posebno prerana, je travmatična izkušnja, ki pripelje pujsa naravnost na svinjsko pokopališče.

Pravi rejec in svinjeljubec pa bo poskrbel tudi za svojo kulturno izobrazbo, da bo bolje razumel potrebe svoje e-simpatije. Tako bo izvedel, kakšna je vloga svinj v književnosti, preletel kratko zgodovino svinj (udomačitev svinj naj bi se začelo pred 7000 leti na Kitajskem in na Srednjem vzhodu, medtem ko je svinjska populacija leta 1997 znašala približno 1.000.000.000 primerkov) ter odkril številne filmske nastope sočnih šunkaric (poleg klasike Babe in Miss Piggy v Muppetkih je tu seznam številnih nemških, britanskih in celo tajvanskih filmov, v katerih svinje igrajo vidnejše vloge; tak primer je britanski film Leon the Pig Farmer iz leta 1992).

Naj počivajo v miru

Živalski filmski zvezdniki najdejo svoje zadnje virtualno počivališče na pokopališču slavnih. To je prostor, kjer ležita z ramo ob rami oziroma s tačko ob plavuti originalni filmski psiček Rin-Tin-Tin (1914-1932) in Flipper alias delfinka Mitzi (1958-1972).

Psičkovo resnično trupelce so sicer prenesli iz Amerike in ga v znak časti pokopali v Parizu, kjer se je pasji junak rodil – vse to zato, ker je njegov film leta 1920 rešil filmsko družbo Warner Brothers pred bankrotom. Mitzi, ki je umrla zaradi srčne kapi in je imela v nekaterih filmskih prizorih celo dvojnika, pa je pokopana na otočku nedaleč od Floride, kjer je njen grob prva postaja na turističnem obhodu, nanjo pa spominja tudi velikanski kip.

Srečni ostali

Splet se lahko pohvali z mogočno zalogo alternativnih stvari, ki si jih je mogoče virtualno lastiti. Zvezde, smehljaji, duhovi, kibernetični zaščitniki (bitja z mističnimi močmi, ki se borijo proti zlu: čarovnik, svečenica, srebrni vitez, kača, ženska sreče, angel ...), boemi (posvojiš lahko ljudi, ki živijo boemsko življenje: posameznike ali pa npr. skupino klošarjev, ki jih nato obdaruješ) ...

Pri rejki kibernetičnih rodovniških mačk si lahko pod neverjetno strogimi pogoji omisliš mladička, katerega rodovnik sega daleč daleč nazaj. Sirotišnica zapuščenih oglaševalskih maskot iz 40. in 50. let prejšnjega stoletja pa ponuja svoje varovance z izjavo: »V nasprotju z živalmi ne potrebujejo hrane in ne zahtevajo pozornosti; preprosto želijo nekaj, kar bi lahko promovirali s svojimi neutrudnimi smehljaji.« Možnosti je nešteto, eksotika sprejemljiva. Obstaja pa en sam nesporni virtualni kralj, ki niti ne živi v spletu in je bolj oprijemljiv. Imenuje se ...

Tamagoči!

Mini igračka (obesek) različnih življenjskih oblik je minljivega značaja. To pomeni, da je zahteven in je zanj treba nenehno skrbeti, sicer »se vrne na njegov domači planet« ali, po domače, umre. Tamagoči piščanec, na primer, se rodi iz jajca. Skrb zanj pomeni zadovoljevanje potrebe po hrani in pozornosti, za kar obstajajo trije parametri: lakota, sreča in disciplina. Stanje prvih dveh lahko ponosni vzgojitelj nadzira s štirimi kontrolnimi srčki, ki se pojavijo, kadar je piščanec blaženega počutja.

Njegovo srečo lahko poveča igrica, pri kateri lastnik ugiba, v katero smer se bo obrnil njegov piščanec – in se pri tem ne sme prevečkrat zmotiti, kajti pišče bi lahko posledično postalo slabe volje. Hkrati je treba paziti še na disciplino in malega vzgajati že od prvih korakov, čeprav znajo tamagočijevski ljubljenčki v mladostniškem obdobju marsikaj tudi pozabiti. Tamagoči nesrečno sklene življenjsko pot, če ga pozabljivi vzgojitelj po nesrečnem naključju pozabi na nočni omarici, ko se odpravi na enotedenske počitnice. Ljubitelju virtualnih spremljevalcev se zatem verjetno kmalu pridruži nov prijatelj.

Virtualčki vseh dežel ...

Usoda je negotova. Življenjska doba navadno zelo kratka. Prepuščeni so na milost in nemilost vsakovrstnim lastnikom. Človeški rod si jih lasti, čeprav se jih ne more dotakniti. Je takšno življenje vredno virtualčka?!

TEKST: Nina Rupel

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev