Nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev je eden od kontrolnih mehanizmov za preprečevanje korupcije, ki je je tudi v Sloveniji vedno več, vlada pa v boju proti njej ne dosega ravno bleščečih uspehov. Funkcionarji odločajo o pomembnih stvareh in so pri tem izpostavljeni široki paleti lobističnih prijemov, med katerimi je tudi podkupovanje. Če se neki funkcionar ni odločil pošteno, se bo to morda najprej poznalo pri njegovem premoženju.

Nič več nedolžno

No, zdaj, ko to pišemo, morajo fantje in dekleta šele oddati temeljno poročilo o svojem premoženjskem stanju. Med več kot pet tisoč funkcionarji, kolikor jih premoremo v Sloveniji, je završalo. Dosedanja praksa se bo namreč temeljito spremenila.

Popis premoženjskega stanja ne bo več nedolžno izpolnjevanje obrazcev, kot je bilo v preteklih dvanajstih letih, ko je funkcionar izpolnil obrazec, resničnosti njegovih navedb pa dejansko ni nihče preverjal. In četudi je navedel napačne oziroma neresnične podatke, mu nihče ni mogel do živega. Zakon namreč ni zajemal nobene sankcije. Edina »kazen«, ki so jo uporabljali, je bil javni poziv tistim, ki niso (pravočasno) oddali obrazca o svojem premoženjskem stanju. Med pozabljivimi so bili državna svetnika Danilo Kovačič in Sandi Češko ter poslanec LDS Ciril Metod Pungartnik ... Komisija, ki jo je v prejšnjih letih vedno vodil nekdo od poslancev in je nadzirala samo sebe, je bila tako tudi sama sebi namen.

Funkcionarji bodo tudi poslej samostojno izpolnjevali obrazec o popisu premoženjskega stanja. Bistvena razlika pa je, da bodo za resničnost podatkov kazensko odgovorni. Če posameznik ne bo posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju ali pa bi zamolčal, denimo, koliko je težak njegov lastniški delež v katerem od podjetij, bo s tem avtomatično storil kaznivo dejanje ponarejanja uradnih listin. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora. Poleg tega bo moral predložiti tudi kopijo dohodninske napovedi, iz katere izhaja, koliko je pred nastopom javne funkcije zaslužil v enem letu.

Komisija, ki bo vestno preverjala resničnost podatkov, ima na razpolago več možnosti, kako dobiti zahtevane podatke. Če funkcionar do 28. februarja ne bo oddal obrazca ali pa bodo posamezne rubrike v njem ostale prazne, ga bo komisija pozvala, naj to stori, in mu za to določila najmanj 15-dnevni rok. Če tudi v tem roku ne bo izpolnil zahteve, mu bodo znižali plačo, in to za deset odstotkov na mesec. Zniževali jo bodo, dokler ne bo padla na eno tretjino plače, komisija pa bo zahtevala tudi posameznikovo razrešitev. Ja, vrag je odnesel šalo. Nekateri funkcionarji so v zadnjih tednih preprosto odstopili s funkcij.

Med najbolj znanimi sta odstopa občinskih svetnikov v Brežicah. Gre za prvega moža DZS Bojana Petana in Boruta MokroviČa, predsednika uprave Term Čatež. Petan in Mokrovič, ki sta doslej uspešno združevala politiko in posel, sta pač ugotovila, da sta preobremenjena. V zakulisju pa vedo povedati, da sta se navedena znašla v veliki zadregi, ker bi morala kot občinska svetnika, ki se kot nepoklicna funkcionarja sicer lahko ukvarjata s pridobitno dejavnostjo, dosledno razkriti svoje bogastvo, ki je zvečine vzniknilo v obdobju tranzicije. Tako ste se elegantno rešila zakonske obveze.

Nezdružljivo

Nezdružljivost opravljanja funkcije javnega funkcionarja in pridobitne dejavnosti je povsem samoumevna. »Glavni razlog za sprejem zakonov je, da ne bi prišlo do konflikta interesov oziroma korupcije,« zatrjuje dr. Gregor Virant, minister za javno upravo. »Funkcija poklicnega javnega funkcionarja, kot sta poslanec in minister, je po zakonu nezdružljiva s pridobitno dejavnostjo. Poklicni funkcionarji ne smejo opravljati nobene pridobitne dejavnosti, nepoklicni pa samo, če bi se pri poslu, ki ga opravljajo kot zasebniki, pojavili kot nadzornik,« pojasnjuje Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije.

»Višina premoženjskega stanja nas ne zanima. Zanima nas porast premoženjskega stanja v točno določenem obdobju,« še dodaja Kos, ki meni, da bi se moral vsakdo, ki se odloči denimo za kandidaturo za poslanca, zavedati, da se po morebitni izvolitvi ne bo več mogel ukvarjati z vsem tistim, s čimer se je ukvarjal pred njo. Nekoliko drugače velja le za državne, občinske in mestne svetnike, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno, pa tudi za nepoklicne župane in podžupane.

In prav na lokalni ravni je zavladalo precejšnje začudenje glede izpolnjevanja obrazca. »Lokalni funkcionarji doslej namreč niso posredovali podatkov o svojem premoženjskem stanju, čeprav bi po določilih zakona to morali delati že vse od leta 1992. Zakon je bil v tem delu mrtev, sistem pa preprosto ni deloval,« pravi Drago Kos.

»Mislil sem, da so se zmotili, ko sem prejel dokumentacijo antikorupcijske komisije, saj že nekaj časa nisem več državni sekretar,« je povedal Črtomir Špacapan, nekdanji župan Nove Gorice, ki je svojo kariero po izgubljenih lokalnih volitvah 2002 za kratek čas nadaljeval kot državni sekretar za Slovence po svetu in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu, zdaj pa je direktor TV Primorke in mestni svetnik v Novi Gorici. Ravno ta funkcija je politična in ga zavezuje k oddaji poročila o premoženjskem stanju.

Na ravni občin bi morale že od leta 1992 delovati komisije, ki bi spremljale premoženjsko stanje lokalnih funkcionarjev in pazile, da se to ne bi neupravičeno povečalo na račun občinskega (ali državnega) proračuna. Na lokalni ravni smo pogosto priče prepletanju javnih funkcij s poslovnimi in prav v tem lokalnem mikrookolju to včasih poteka precej po domače in s precejšnjo medro iznajdljivosti.

Sem gotovo sodi neizvajanje zakona oziroma neustanovitev občinskih komisij, ki bi bedele nad premoženjskim stanjem lokalnih veljakov. Vsebinsko nadgrajen zakon bodo začeli izvajati šele zdaj, z 12-letno zamudo. Za nastalo zmedo in morebitne zametke korupcije na lokalni ravni ni odgovoren nihče. In začuda za to ni odgovorna niti državnozborska komisija, ki je spremljala premoženjsko stanje približno šestoglave armade državnih funkcionarjev. »Naša komisija je opravljala tisto delo, ki nam ga je nalagal zakon.

Za lokalne funkcionarje nismo bili pristojni in tudi nismo mogli ničesar narediti,« se spominja Bogomir Vnučec, zadnji predsednik te komisije. Pred njim sta jo vodila poslanca Ciril Pucko in Rafael Kužnik. »Komisijo v državnem zboru so sestavljali poslanci, kar ni najbolj posrečena rešitev. Spremljanje premoženjskega stanja funkcionarjev je strokovno delo. Na zasedanjih naše komisije se pojavlja nešteto pravnih vprašanj. Poleg tega, da so bili poslanci preobremenjeni že z drugim delom, je spremljanje premoženjskega stanja od njih zahtevalo tudi obilico strokovnega znanja, za katerega pa se zastavlja vprašanje, ali so ga sploh imeli,« meni Drago Kos. Mimogrede povejmo, da prejšnje komisije niso odkrile niti enega samega primera zlorabe.

Kos: »Pravega nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev prej ni nihče izvajal. Ne morem pa soditi, kje so razlogi za opustitev nadzora.« Druga plat resnice pa je seveda ta, da tudi v primeru odkritih kršitev ne bi mogli ukrepati. »Kot rečeno, zakon ni imel zob, ker ni vseboval nobene sankcije,« pravi Kos.

Ribarjenje

Antikorupcijska komisija je v minulih tednih iz dneva v dan prejemala več obrazcev. Edina pomanjkljivost poslanih je bila, da mnogokrat ni bilo priložene napovedi dohodnine, ki je obvezni sestavni del obrazca. V povprečju vsak četrti funkcionar ni priložil napovedi dohodnine! Komisija jih bo pozvala, naj popis premoženjskega stanja ustrezno dopolnijo v določenem roku. Če tega ne bodo storili, bo sledila sankcija. Drago Kos pravi, da se bodo obsežnega dela lotili preudarno in postopoma, svoje ukrepe pa bodo zategovali s koncentričnimi zankami.

»Najprej se bomo lotili velikih rib, ki jim je vseeno za vse in se požvižgajo na določila zakona. Nato bomo kroge ožili, tako da bomo prišli tudi do tistih, ki so se nespoštovanja zakona lotili bolj prebrisano in z manipulacijo z lastniškimi deleži,« razkriva filozofijo delovanja komisije. Za uspešno delo pa bodo potrebovali še vrsto podatkov, ki bi jih pravzaprav že zdaj lahko dobili pri drugih skrbnikih, kot je recimo davčna uprava. Vendar bodo morali prej spremeniti še nekaj zakonskih določil.

Kaj pa se bo zgodilo z novopečenimi funkcionarji, ki so pred prihodom na javno funkcijo delovali kot zasebni podjetniki, univerzitetni predavatelji, umetniki, znanstveniki? Pravzaprav nič. Zakon namreč vsebuje vrsto izjem, ki so jih deležni le posvečeni.

Interesne dejavnosti

»Funkcionarjem je ob delu izjemoma dovoljeno pedagoško, znanstveno, publicistično in umetniško delo, kar po naravi stvari niso konfliktne dejavnosti, poslanci pa smejo po svojem zakonu opravljati tudi druga zahtevnejša strokovna dela, kot je denimo opravljanje zdravniške prakse,« pojasnjuje minister dr. Gregor Virant.

»Seveda so to pridobitne dejavnosti. Vedeti pa morate, da so poslanci, ki so zaprosili za možnost tretjinskega delovnega razmerja na fakulteti, habilitirani univerzitetni učitelji, minimalni stik z univerzo pa jim zagotavlja ohranjanje akademske širine, zagotavlja nekakšno neodvisnost in jim omogoča vrnitev na fakulteto. To je za delo parlamenta samo pozitivno, ker je v skupnem interesu, da v parlamentu deluje čim več neodvisnih ljudi, ki se imajo po sklenitvi mandata možnost vrniti.

V nasprotnem primeru bi v celoti postali odvisni od politike, kot taki bi bili bolj ubogljivi in veliko manj samostojni,« je prepričan minister Virant. Pomislek, da ima dan le 24 ur in da nihče ne more biti uspešen na obeh zahtevnih področjih, je po ministrovih besedah odveč. »Ne more se že vnaprej šteti, da nekdo ne more korektno opravljati poslanske funkcije, če poleg poslanske funkcije opravlja še kaj drugega. Poslanec, ki opravlja manjši obseg pedagoškega dela na fakulteti, je lahko ravno tako dober poslanec ali pa še boljši od tistega, ki ob vikendih igra nogomet.

Obseg njegovega dela ni nič manjši in ga mora opraviti enako kakovostno. Nekdo, ki je poleg svoje službe sposoben narediti še kaj dodatnega in pri tem tudi nekaj zaslužiti, je v svoji osnovni službi enako dober ali celo boljši od kolegov,« je povedal minister Virant, ki pa ni imel podatkov o navzočnosti »delovnih« poslancev v parlamentu. Po novem poslovniku se navzočnost šteje le ob glasovanju, se je izgovoril. Kaj poslanec dela v preostalem času, ni znano. Navsezadnje je ob izpolnjevanju zakonskih omejitev lahko tudi podjetnik.

Slovenija se od drugih držav razlikuje po tem, da javni funkcionar, ki je bil prej lastnik zasebnega podjetja, ostane tudi do 100-odstotni lastnik. »V tem primeru ne sme poslovati z državo, razen z izjemnim dovoljenjem naše komisije. Naša komisija mu nadaljnje poslovanje lahko dovoli le, če ugotovi, da ne more vplivati na oddajo javnega naročila. To pa je v primeru poslancev, ministrov in tudi drugih funkcionarjev zelo težko dokazati,« pravi Kos.

Če pa bi javni funkcionar hotel še naprej poslovati z državo, njegov delež skupaj z morebitnimi deleži drugih družinskih članov ne sme presegati 20-odstotnega lastniškega deleža v podjetju. Skratka, če seštevek vseh članov družine presega 20-odstotni lastniški delež v podjetju, bo to uvrščeno na črno listo podjetij, ki jim je prepovedano poslovanje z državo.

Novopečeni poslanec Združene liste Matjaž Han se je v parlament zavihtel iz uspešnega družinskega podjetja M&M International Radeče. Han sodi v novo generacijo slovenskih politikov, ki so se za aktivno politično kariero odločili po tem, ko so bili že dobro situirani in njihovo politično poslanstvo ni eksistenčno odvisno od politike. »Za kandidaturo sem se odločil, ker iz našega kraja že dva mandata nismo imeli nobenega poslanca, razvoja regije pa si ne predstavljam brez poslanske podpore. Nekaj drugega je, ali gre na neko ministrstvo stvari urejat le župan ali pa če na ministrstvo pride v spremstvu poslanca,« je odkrito povedal Han. Kaj pa podjetje? Kako bo posloval v prihodnje?

»Z državo že doslej nismo poslovali in tudi nimamo takšnih načrtov. Ker mi pravniki niso znali natančno odgovoriti, ali imam lahko več kot 20-odstotni lastniški delež v podjetju, sem delež vseeno ustrezno zmanjšal. Naša poslovna politika pa bo ostala nespremenjena.« Resnici na ljubo zapišimo, da mu bo kot poslancu in ob predpostavki, da mu bodo zaradi njegovega novega (dopolnilnega) statusa odprta mnoga vrata, gotovo laže sklepati posle. Vse skupaj pa bo odvisno od spoštovanja zakonskih določil in osebnega poštenja.

Medtem ko je vlada petim funkcionarjem, med katerimi je poleg ministrov dr. Dimitrija Rupla in dr. Milana Zvera ter državnih sekretarjev dr. JoŽeta MoŽine in dr. Magdalene Šverc tudi sam minister Virant, odobrila izjemno tretjinsko zaposlitev na univerzi, so se v parlamentu navkljub vzpodbudnim besedam ministra Viranta o izjemni združljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo odločili drugače. Devet poslancev je namreč želelo, da bi poleg poslanske funkcije, na katero so jih izvolili davkoplačevalci, v tretjinskem delovnem času še naprej opravljali zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela.

Univerzitetnim predavateljem dr. Slavku Gabru (ljubljanska pedagoška fakulteta), dr. Mateju Lahovniku (ekonomska fakulteta), dr. Marku Pavlihi (fakulteta za pomorstvo in promet), dr. Mitji Slavincu (mariborska pedagoška fakulteta) in dr. Pavletu Gantarju (fakulteta za družbene vede) se je pridružila še četverica drugih poslancev.

Poslanec LDS Borut Sajovic bi kot poslanec še naprej rad delal kot terenski veterinar, poslanec Nove Slovenije Franc Capuder bi poleg poslanske funkcije v omejenem obsegu opravljal še dopolnilno znanstveno raziskovalno dejavnost na zavodu za gradbeništvo, poslanec Desusa Franc Žnidaršič bi še naprej želel opravljati delo zdravnika specialista in izvedenca na območni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslanka Nove Slovenije Marjetka Uhan pa bi rada med poslanskim mandatom opravljala zahtevnejše strokovno delo odgovorne osebe za izdajanje in svetovanje pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Mandatno imunitetna komisija, ki jo vodi Franc Sušnik (SDS), je vse prošnje brez izjeme zavrnila. Poslanec bo naposled le poslanec, če bo obveljal sklep komisije!

Fenomen Kučan

Ali mora bivši predsednik republike prav tako izpolniti obrazec in komisiji za preprečevanje korupcije posredovati podatke o svojem premoženjskem stanju? Milan Kučan se je leta 2002 preselil v urad bivšega predsednika republike na Tržaško. Urad se financira iz proračuna, Kučanu pa so v zakonu priznali vrsto privilegijev. Za božič leta 2003 se je upokojil, iz državnega proračuna pa še vedno prejema nadomestilo v višini razlike med prejeto pokojnino in 80 odstotki plače predsednika republike in uraduje v uradu bivšega predsednika republike.

»Zadeva je zelo komplicirana. Po mnenju, ki smo ga izdelali v zvezi z vprašanjem Milana Kučana, je bivši predsednik upravičen do štirih različnih tipov nadomestil. Najprej je upravičen do enoletnega nadomestila predsedniške plače po prenehanju mandata; če pa je blizu upokojitve, lahko enoletno prejemanje nadomestila podaljša tudi do dveh let. Kasneje, če bi se upokojil ali zaposlil, pa mu pripada še razlika med pokojnino ali plačo in 80 odstotki predsedniške plače.

Štos je v tem, da ta razlika, ki se plačuje bivšemu predsedniku, ni nadomestilo plače, od katerih se plačujejo davki in prispevki na delo. To pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za pogodbeno delo.« Ali ni vsakdo, ki prejema denar iz državnega proračuna, zavezan k oddaji poročila? »To sem tudi jaz mislil, dokler se nismo srečali s primerom bivšega predsednika republike Milana Kučana,« je odvrnil Drago Kos.

Izjemni Pukšič

Franc Pukšič je dolgoletni poslanec SDS in župan Destrnika. Predsednik vlade Janez Janša je svojega zaslužnega člana povzdignil v državnega sekretarja za Slovence po svetu, Pukšič pa je v nasprotju s samoumevnimi pričakovanji, da bo kot župan odstopil, še naprej ostal župan Destrnika.

»Po zakonu o vladi in zakonu o lokalni samoupravi v tem primeru ne gre za nezdružljivost. Zakon o lokalni samoupravi govori, da župan ne more biti nekdo, ki opravlja neko službo v državni upravi, kjer opravljajo nadzor nad lokalno skupnostjo. V primeru gospoda Pukšiča gotovo ne gre za takšno nezdružljivost,« je bil odločen minister Virant, ki pa je vendarle naglas podvomil o smiselnosti takšne ureditve.

»Podvprašanje je, ali bi morali zakon spremeniti in takšno nezdružljivost vnesti v nov zakon. To vprašanje je neločljivo povezano z vprašanjem združljivosti poslanske funkcije z župansko. Osebno menim, da bi bilo prav, da bi bili funkciji nezdružljivi.« Tako Virant, ki je zagotovil, da bodo takšno pobudo še pred lokalnimi volitvami posredovali parlamentarnim političnim strankam in preverili, ali je mogoče dobiti zadostno podporo za ustrezno spremembo zakona o poslancih. Funkciji sta nezdružljivi, ker poslanec predstavlja najvišjo zakonodajno vejo oblasti v državi, župan pa najvišjo izvršilno v lokalni skupnosti. Konflikt interesov je tukaj neizbežen.

TEKST: A. S. Š.

ILUSTRACIJA: Goya

FOTO: Borut Krajnc, Jure Eržen & Igor Zaplatil/Delo

Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?