Prepoznate sledeči scenarij: vroča šefinja pokliče podrejenega v svojo pisarno na večerni pogovor, ki se ob steklenici vina sprevrže v oralni seks. Toda podrejeni ga ustavi. Je pač poročen in po glavi ga udari vest. Šefinja znori, in revež je naslednji dan obtožen spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Jasno, gre za Razkritje (1994), triler Barryja Levinsona, v katerem je vroča šefinja vedno aktualna Demi Moore, izigrani sodelavec pa Michael Douglas. Sicer netipični zaplet uči, da je bistvo vsakega seksualnega nadlegovanja – moč. Tisti, ki jo ima, lahko nadleguje tistega, ki je nima. Ne, spoštovane feministke, to ni izključno moška igra!

Tožba, ki čaka, da se zgodi

Seksualno nadlegovanje je termin, ki ga moderna družba pred letom 1976 v praksi še ni poznala, pravi razmah tovrstnih primerov v ZDA pa se je zgodil leta 1991 po famozni aferi Anita Hill – Clarence Thomas. Na hitro: Clarence Thomas je bil konservativni sodnik, ki ga je tedanji predsednik George Bush predlagal za vrhovnega sodnika. Ker je bil Afroameričan, so upali, da bodo ubili dve muhi na en mah: delovali dovolj liberalno z nastavitvijo črnskega sodnika in obenem dobili konservativni glas proti legalizaciji splava. Vse lepo in prav, Thomas je moral počakati le še na glasove iz senata. Toda tedaj se je zadeva dramatično zasukala.

V ospredje je stopila študentka prava z univerze v Oklahomi, neka Anne Hill, in trdila, da jo je Clarence Thomas spolno nadlegoval z neprimernimi pogovori o seksualnih aktih in s pornografskimi filmi, potem ko je zavrnila njegovo vabilo na zmenek.

Dobro desetletje pozneje analitiki trdijo, da se je položaj precej izboljšal. Pri tem nam pred nosom jasno mahajo z neštetimi prijavami spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ki so jih vložile te in one ubožice po vseh Združenih državah. Žal je večina teh primerov prdec v veter, predvsem zato, ker spolno nadlegovanje po novem pač ni več le družbeni problem, ampak je tudi pravno-finančna niša. To pa zato, ker za spolno nadlegovanje velja skoraj vsakršen namig na intimo.

Sodelavka vas lahko namreč toži, če jo nadlegujete fizično (nezaželeno prijemanje, dotikanje, ščipanje, božanje itd.), verbalno (nagovarjanje k spolnemu aktu, sugestivne pripombe, nadlegovanja itd.) ali neverbalno (če jo recimo povabite v pisarno in ji predvajate pornič ali berete Henryja Millerja). Ergo, v profanih Združenih državah vas lahko toži vsaka ubožica, ki ste jo na delovnem mestu kdajkoli požgečkali ali pa ji razlagali vsebino amaterskega porniča, ki ste ga prejšnji večer sneli z interneta.

Zatišje pred nevihto tožb

Jasno, s pravnega stališča je zadeva odprta za možnosti izkoriščanja in če nasankate, kot je nasankal Michael Douglas v Razkritju, potem lahko res le upate na dobrega odvetnika. Pravi problem pa je, ker večina žrtev ostaja skritih v gnevu nadlegovanja. Imeti pogum in samozavest za prijavo, sploh v republiki ploščinskega obsega Slovenije, kjer vas rumeni mediji raztrgajo na vse najbolj svinjske podrobnosti, je karakterna oprema, ki je večina žrtev spolnega nadlegovanja ne premore.

Če v to mineštro po možnosti vržemo še kakega slavnega direktorja in njegovo armado superodvetnikov, bo neka anonimna Rožica Kovač iz slovenske periferije zelo težko dokazala, da je bila odpuščena, ker ni hotela spati z že omenjenim direktorjem. Na koncu koncev je namreč to le njena beseda proti njegovi. In njegova velja vsaj nekaj milijonov več.

Sploh pa je realna podoba v Sloveniji precej drugačna od predstavljene ameriške. Sicer nam primitivnost in vulgarnost še zdaleč nista tuja pojma (še pomnite Planico, recimo?), le bolj tolerantni smo do raznih seksualnih opazk in gest. In jih zato tudi pravno (še) ne kaznujemo kar vsepovprek.

Pomislite namreč – če vas začne sodelavka na delovnem mestu božati po kolenu, jo boste tožili? Ali pa, ko vi tajnici ponudite nedolžno masažo ramen, se vam zdi, da je njen odziv tako močan, da bi bilo pametno kar takoj klicati odvetnika? Največkrat ne. Če je situacija neprijetna, jo ali ignoriramo ali pa rešimo osebno. Ob mislih na prijavo se marsikomu pred očmi zavrtijo birokratski krči in finančne klofute. Veliko ceneje je agresorju zmetati v glavo par opazk in upati na najboljše. In četudi se morda sliši kot banaliziranje problema, je to pač zato, ker v Sloveniji še nismo tako vešči v obmetavanju s tožbami, tudi če so razlogi popolnoma legitimni. Obenem pa žal tudi nimamo ustreznih legalnih osnov. Marsikatera žrtev obupa ob misli na neskončne sodne ceremonije, ki pa ji, če ni bilo fizične prisile, pri nas najverjetneje tako ali tako ne bi prav dosti pomagale.

Z zakonom o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet leta 2003, je tudi v Sloveniji dokončno opredeljeno, kaj spolno nadlegovanje točno sploh je. Obsega obe obliki spolnega nadlegovanja, quid pro quo (spolno nadlegovanje in podkupovanje kot pogoj za pridobitev dela) in sovražno okolno nadlegovanje (grožnje in kretnje, ki ustvarjajo sovražno delovno okolje), tako kot Pravilnik delovanja v primeru spolnega nadlegovanja, ki ga je leta 1993 sprejela komisija EU. Slovenija je torej, kar se tiče tega segmenta zakonodaje, na tekočem.

»Ker 1. maja 2004 vstopamo v Evropsko unijo, je treba omeniti, da je EU že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izdala različne akte (npr. resolucijo Evropskega sveta o varovanju na delovnem mestu, deklaracijo sveta in priporočilo evropske komisije ter pravila ravnanja za ukrepanje proti spolnemu nadlegovanju), s katerimi je opozarjala države članice in delodajalce nasploh na problem spolnega nadlegovanja. Slovenski pravni red je na tem področju usklajen z evropsko zakonodajo, zato po vstopu v EU ne pričakujem porasta tožb zaradi spolnega nadlegovanja,« podrobneje razlaga odvetnik Miro Senica.

Zakon o delovnih razmerjih namreč govori, da mora delodajalec zagotavljati delovno okolje, v katerem zaposleni niso izpostavljeni nezaželenemu ravnanju spolne narave. Kar se laično sliši, kot da je za spolno nadlegovanje v neki firmi kriv delodajalec, ker mu tega ni uspelo preprečiti. Spolno nadlegovanje se v kazenskem zakoniku omenja še v 184. členu, ki piše o kršitvi spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Za trenutek se torej zazdi, da se na eni strani tako zelo bojimo, da bo kdo poskušal od seksi mladenke iztržiti seks za službo, da na drugi strani popolnoma pozabljamo na sodelavce, ki so prav tako lahko krivi nadlegovanja.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Skoraj vsakdo od nas, naj bo moški ali ženska, je najverjetneje v neki službeni situaciji doživel vsaj eno izmed oblik spolnega nadlegovanja. Oziroma še bolje, skoraj vsi moški smo v neki obliki krivi spolnega nadlegovanja. Recimo: ste kdaj povedali kakšno malce dvoumno šalo z vsebino za odrasle? Najverjetneje, saj nas z njimi pita celo dnevno časopisje. No, in če se je ob tem katera izmed sodelavk počutila ogroženo ali užaljeno, vas lahko toži. V vednost: vsaka četrta ženska je že slišala kako tovrstno šalo in jo vzela malce preveč zares.

Hej, Slovenci pač nismo narod, ki bi bil znan po dobrem dojemanju štosov. Gremo naprej. Ste kdaj uščipnili ali potrepljali sodelavko, morda celo po riti? Skoraj zagotovo, saj to, sodeč po anketah, doživi na delovnem mestu vsaka sedma ženska. Ali pa ste … izsilili objem ali poljub na proslavi obletnice, novega leta, fiskalnega leta in podobnih kadrovskih zabavicah? To se namreč zgodi kar vsaki 16. ženski, medtem ko tako »nastrada« le vsak 83. moški!

Po drugi strani pa mora biti jasno predvsem to, kdaj se lahko zatečete k obtožbam o spolnem nadlegovanju. Če je vaša starikava šefinja ravno prejšnji teden poslala rakom žvižgat že petega moža in se ji nenadoma zahoče malce mladega mesa, vi pa v to občevanje privolite, ker vam je obenem ponudila še boljše delovno mesto, naslednji dan omenjene dame ne morete obtožiti spolnega nadlegovanja. Lahko pa zvrnete par jackov in upate, da bo to ubilo sumljivi okus, ki vam ga je pretekla noč pustila v ustih. Seveda si je pri tem pomembno zapomniti tudi to, da je privolitev stvar, ki jo je pri spolnem nadlegovanju izredno težko dokazati, sploh kadar želi kdo tako prevarati že tako majav pravni sistem.

V Ameriki so se zadeve lotili na svojevrsten način. Novim zaposlenim v pogodbah prepovejo kakršnekoli intimne stike s sodelavci, vse delovne prostore pa opremijo z mrežo nadzornih kamer. Ljudje smo pač pohotna bitja, seks nam kar naprej roji po glavi, žrtvam pa zadev ponavadi ne uspe izpeljati z minimalnim izpostavljanjem. Vse to neki firmi, ki si slabih novic o sebi pač ne more privoščiti, visi nad glavo kot Damoklejev meč. Posledično je torej ceneje, če se podjetje spremeni v visoko varovano institucijo, ki spominja, na demoničnega otroka Alcatraza in Big Brotherja.

Pri nas so zadeve še v mejah normale. Podjetja komunicirajo z zaposlenimi o spolnem nadlegovanju prek pravilnikov in obvestil, da naj pač tovrstne kršitve prijavljajo pristojnim znotraj podjetja. Seveda če neformalne poti reševanja problema ne zaležejo. Pri tem pa spet naletimo na isto dvoumnost kot pri že omenjeni »privolitvi«. Tudi pritožbe zoper domnevnega kršitelja so lahko zlonamerne, in čeprav v tem nimamo tako močne pravne podlage kot recimo v ZDA, se lahko tudi neki klen slovenski direktor popolnoma brez opravičila znajde v postopku, ker ga je njegova tajnica prijavila, da jo med delovnim časom pohotno gleda in se z njo žaljivo spogleduje.

Spolno nadlegovanje je izkoriščanje premoči. Že Gospodar prstanov pa nas uči, da ljudje s podarjeno močjo hudo slabo razpolagamo.

45. Člen zakona o delovnih razmerjih, »Varovanje dostojanstva delavca pri delu«, prvi odstavek:

Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen neželenemu ravnanju spolne narave, ki vključuje neželeno fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje, ali drugemu na spolu temelječem vedenju, ki ustvarja zastrašujoče, sovražne ali ponižujoče delovne odnose in okolje ter žali dostojanstvo moških in žensk pri delu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Kazenski zakonik RS, 19. poglavje, 184. Člen, »Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja«, prvi odstavek:

Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, k spolnemu občevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo spolno dejanje, se kaznuje z zaporom do treh let.

Spolno nadlegovanje v praksi

Leta 1996 je bil profesor Jay Jorgenson obtožen spolnega nadlegovanja brucke na Univerzi Yale. Brucka naj bi bila s profesorjem Jorgensonom v razmerju, ki pa je po njenih besedah prešlo iz prostovoljnega v zlorabniško. Po končanem razmerju je anonimna brucka ugotovila, da je bila izkoriščena in da ne bi nikoli smela biti v tem položaju, zato je vložila tožbo.

Decembra 1999 je policistka Gina Garibaldi iz policijske postaje East Palo Alto v Kaliforniji vložila tožbo proti trem kolegom policistom, ki so jo nadlegovali s spolno diskriminatornimi opazkami, neprimernim prijemanjem, dotikanjem in poljubljanjem.

Leta 2000 je profesor David Deming napisal govor o nadzoru nad orožjem na Univerzi v Oklahomi in bil obtožen spolnega nadlegovanja, ker naj bi njegove ideje »povišale možnost spolnih napadov in posilstev«. Tožba je bila ovržena na podlagi 1. amandmaja.

Oktobra 2000 je Univerza JuŽne Floride plačala 25.000 dolarjev odškodnine študentki Nicole Ferry. Tamkajšnji profesor je namreč med predmetom Uvod v umetnost predvajal diapozitive kontroverzne umetnosti. Med diasi pa je bil tudi domači posnetek z eno izmed univerzitetnih učiteljic. To pa se Nicole ni več zdela umetnost.

Poleti 2001 je deset žensk v Salt Lake Cityju vložilo tožbo proti številnim restavracijam v verigi JB’s Family Restaurants, ker naj bi njihovi upravniki vedeli za spolna nadlegovanja in sovražno okolje, v katerem so bile prisiljene delati, in niso v zvezi s tem ukrenili nič.

Januarja 2003 je frizerka v oddaji The Best Damn Sports Show Period vložila tožbo proti gostitelju oddaje, znanemu komiku Tomu Arnoldu. Slednji naj bi že od začetka njenega službovanja z neprimernim vedenjem do nje ustvarjal spolno napeto delovno okolje.

Julija 2003 je proti Elizabeth Taylor vložil tožbo krajinski arhitekt Willem Van Muyden, ker naj bi bil odpuščen, ker se ni odzval na spolna namigovanja njenega francoskega butlerja. 72-letna starleta naj bi ga zato odpustila brez plačila za desetletno delo. Njen odvetnik je tožbo označil za »popolno fikcijo«.

Povedali so ...

»Glede na to, da je spolno nadlegovanje izredno širok pojem, ki zajema tako fizično ravnanje spolne narave kot tudi verbalno in neverbalno ravnanje spolne narave, menim, da je pri reševanju tovrstnih primerov treba ravnati zelo previdno in paziti, da sankcioniranje spolnega nadlegovanja ne preide meje normalnega in pripelje do podobne situacije, kot je trenutno v Ameriki.« odvetnik Miro Senica, odvetniška pisarna Senica & odvetniki

»V Mercatorju do sedaj nismo imeli večjih težav v zvezi s spolnim nadlegovanjem. Res smo pred leti obravnavali en primer spolnega nadlegovanja, ki se je razrešil tako, da sta bili zadovoljni obe vpleteni strani. Če vendarle pride do neljubega dogodka, pa se zaposleni lahko obrnejo na svoje nadrejene, na kadrovsko službo ali pa pridejo direktno k meni. Menim, da bi zaposleni v Mercatorju, če bi se to zgodilo, dobili dovolj zaščite in bi tudi primerno ukrepali.« Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja

»Pri nas se ljudje dolgo časa niti niso zavedali, kaj točno spolno nadlegovanje je. Z boljšo osveščenostjo pa sedaj razumejo točno, kaj se sme in česa se ne sme, in že samo zato lahko pričakujemo porast tožb na račun spolnega nadlegovanja.« Sabina Novak, odvetnica v odvetniški pisarni Čeferin

Nadlegovanje po slovensko

Novembra lani odpuščena delavka na Zavodu za zdravstveno varstvo toži direktorja zavoda Marka Vudraga, saj naj bi ta podrejene otipaval, grabil za različne dele telesa in tudi verbalno nadlegoval. V postopku se nato dodatne priče izkažejo za žrtve istega nasilja in primer postane tako vroč, da si ga začno različni državni organi podajati brez prave rešitve, kar pa le stopnjuje šikaniranje tistih tožečih, ki so še ostale zaposlene, in tako tudi vplivanje na priče. Edini, ki po vložitvi prijave ukrepajo učinkovito, so organi pregona in DruŠtvo za nenasilno komunikacijo, ki zbere podpise in organizira solidarnostni koncert, s katerim poplačajo sodne takse in odvetnico Sabino Novak iz odvetniške firme Čeferin.

Konec lanskega leta sta dve zaposleni ženski vložili tožbo zoper kazino HIT zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Trenutno potekata dva ločena postopka, ki bosta dobila epilog že ta mesec. Drugi podatki, tako kot tudi vse razprave, pa so za javnost iz moralnih vzgibov nedostopni.

TEKST: Darjo Hrib

FOTO: Ivana Krešić, Aleksander Štokelj

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču