Gibanje Za pitno vodo je v DZ prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov

Kot so na spletni strani Za pitno vodo navedli v gibanju, so pod svojo pobudo zbrali 48.479 overjenih podpisov volivk in volivcev. To jim je uspelo pred iztekom 35-dnevnega roka; ta se sicer izteče 24. maja. Ob vložitvi podpisov v DZ so ponudniki pojasnili, da je podpisov še več, saj so nekateri naknadno prispeli po pošti.

Podpise je po besedah koordinatorke Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. "Organizirani so bili po regijah in so dežurali na vseh večjih upravnih enotah skoraj vsak dan. Ljudem, ki so prišli overiti podpis, so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, prevzemali obrazce in jih dostavljali v našo centralo," je strnila delo v preteklih tednih.

Prostovoljka Dijana iz Maribora je priznala, da so se pobudniki referenduma sprva ustrašili oz. so bili negotovi, ko so se soočili s številko 40.000. "Ampak smo drug drugega spodbujali. Hkrati sta dežurala 16-letni dijak in 70-letni upokojenec. Ogromno pozitivne povezovalne energije se je nabralo," je poudarila in izrazila zadovoljstvo, da jim je šest dni pred rokom uspelo zbrati skoraj 10.000 podpisov več, kot jih je bilo potrebnih.

Prostovoljka Hana s Primorske je izpostavila, da moramo naravo ceniti. "Skočimo v morje in naj nam to da energijo in moč, ki jo bomo potrebovali za referendum, ko bomo oddali glas za vodo," je poudarila. "In proti škodljivemu zakonu ministra za okolje Andreja Vizjaka," jo je dopolnila Nika Kovač z Inštituta 8. marec.

Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška

"Gorenjska se je dobro odzvala. Veliko so naredili, da so zbrali podpise in se izpostavljali in prepričevali ljudi. Voda je pomembna v vseh regijah, tudi na Gorenjskem. Moramo se boriti za prost dostop do nje," je poudarila prostovoljka Nina.

So pa pobudniki referenduma ponovno izpostavili, da za razliko od zaposlenih na upravnih enotah ministrstvo za javno upravo ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.

Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. "V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov," je ocenil.

DZ mora z aktom referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Novelo zakona o vodah je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi, po oceni vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Zakon sicer tudi omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo namenska sredstva sklada za vode. Kritiki so vladi očitali, da o njem ni bila opravljena ustrezna javna razprava.

DZ je sicer prejel podpise državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je nato odločitev o tem, da se podpora volivcev zbira ločeno pod vsako od zahtev, neuspešno izpodbijalo na sodišču, svoje kampanje za zbiranje podpisov pa ni zagnalo, čeprav so volivci tudi njihovo pobudo formalno lahko podprli. V gibanju Za pitno vodo so se medtem aktivno lotili promocijske kampanje.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc