Predsednik vlade se je soočil z vprašanji poslank in poslancev o delovni sili iz tujih krajev in njihovih družinah.
Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi), kako bo ukrepal, da učenci priseljenci izboljšajo znanje slovenščine, spomnil, da to področje naslavlja novelirani zakon o osnovni šoli, ki ga je DZ že sprejel.
Otroci priseljencev in integracija
V odgovoru na poslansko vprašanje na seji DZ je izpostavil, da je osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica, ne glede na nacionalnost. Dejal je, da je v osnovne šole vpisanih skoraj devet odstotkov učencev, ki niso rojeni v Sloveniji. "Tudi to je fenomen današnjega časa. Glede na to, da potrebujemo še več delovne sile iz tujih krajev, bo odstotek teh otrok še naraščal.
"Ne moremo se slepiti, da trg ne bi potreboval novih delovnih migrantov," je dejal Golob.
Zatrdil je, da je v Sloveniji zaposlenih približno 15 odstotkov tujcev. "Potrebujemo njihove pridne roke in pamet, da bo Slovenija bolj rasla. Mi smo tisti, ki jih vabimo v Slovenijo, in mi smo tisti, ki moramo poskrbeti, da bodo čim bolj integrirani v družbo," je dejal.
Spomnil je, da je DZ sprejel novelirani zakon o osnovni šoli. Zatrdil je, da bo zakon omogočil lažjo integracijo učencev priseljencev. Že zdaj pa je mogoče, da se otroci priseljencev vključijo v dopolnilni pouk in da ravnatelji sistematizirajo dodatno delovno mesto za pouk slovenščine.
Golob: "Ne bomo dovolili segregacije"
Poslanec Horvat je spomnil, da so v NSi že predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Golob je na to odgovoril, da je ideja, po kateri bi otroke, ki niso iz Slovenije, segregirali in jih namesto združevanja z vrstniki dajali v posebne šole, dokler se ne naučijo slovenščine, diskriminatorna in žaljiva. "Ne bomo dovolili segregacije. Pot od segregacije do vzbujanja sovraštva je tako enostavna in kratka, da se žal kdo ne bo mogel upreti. Te možnosti mu ne bomo dali," je poudaril Golob.
Predsednik je še dejal, da mora stroka, ne politiki, odgovoriti na to, kaj lahko naredijo za boljše vključevanje učencev priseljencev v družbo. "Ti problemi bodo naraščali, potrebujemo tujo delovno silo in želimo si, da pridejo z družinami, da se lažje integrirajo," je dejal.
Jožef Horvat
Poziv poslancem
Poslance, ki imajo željo po sodelovanju na tem področju, je pozval, naj se vključijo v delovne skupine, v katerih bodo to vprašanje naslovili. K temu je povabil tudi ravnatelje osnovnih šol in ministrstvo za izobraževanje.
DZ je 21. februarja sprejel vladni predlog novele zakona o osnovni šoli. S tem so uvedli postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Določili so postopno vključevanje učencev priseljencev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič je februarja pojasnila, da se vključevanje učencev priseljencev k pouku ne bo izboljšalo, denimo z delom v manjših skupinah, če za to ne bo več denarja.
O "postopnem" vključevanju
Poslanka NSi Iva Dimic je na redni seji ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda vprašala, kaj pomeni postopno vključevanje učencev priseljencev k pouku obveznih predmetov, kdo bo poučeval učence priseljence in kdaj bodo o tem seznanjeni ravnatelji. Felda je dejal, da je natančna izvedba izobraževanja učencev priseljencev odvisna tudi od ravnateljev in tega, koliko je otrok v posameznem oddelku ali šoli. Poudaril je, da mora biti učitelj za delo s priseljenci ustrezno usposobljen, zato zavod za šolstvo načrtuje navodila o izvedbi. Dejal je, da na ministrstvu načrtujejo srečanja z ravnatelji osnovnih šol glede novosti noveliranega zakona o osnovni šoli.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec