Že na začetku pojasnimo nekaj osnovnih pojmov. Pri pravih pivcih piva ne boste nikdar naleteli na takšnega, ki bi užival najrazličnejše zvarke, ki so prišli na trg zaradi kratkoročnih modnih trendov med pretežno mladimi konzumerji. Jasno, odkrito govorimo o mešanicah piva in oranžade, piva in tekile ter še nekaterih podobnih uvoženih brozgah, ki jih Slovenci trenutno uživamo v industrijsko velikih količinah.

Dejstvo je, da je tovrstna evforija zgolj posledica naveličanosti kupcev oziroma prenasičenosti trga in uspešnih marketinških prijemov posameznih proizvajalcev. V tujini so tovrstni proizvodi na trgu že dolga leta, vendar jim ni uspelo odrezati prav zavidljivo velikega kosa tržne pogače. Največje povpraševanje je še vedno po starem dobrem pivu. Torej svetlo ali temno pivo, kakor pivo delimo po najosnovnejšem kriteriju, barvi.

Verjetno se je odveč spraševati, katero je najboljše pivo na svetu, saj vam bo že skok na spletne strani pivopivcev takoj postregel z zelo različnimi lestvicami. Dejstvo pač je, da je vse skupaj stvar okusa. Jasno pa je tudi, da ga tako ali tako ni profesionalnega okuševalca piva, ki bi mu bilo dano okusiti prav vse vrste tega opojnega napitka, ki je posebno zaželen med moškimi, čeprav se med pivce v zadnjem času uvršča čedalje več deklet.

Je mar čudno? Saj tudi slovenski muzikant Andrej Šifrer poje o stari ljudski modrosti, da ženskam po pivu rastejo prsi. Nekako tako kot moškim pivski trebuh, ki naj bi bil zaščitni znak pivopivcev predvsem zaradi navzočnosti kvasovk v rumeni tekočini. Toda po najnovejših raziskavah to sploh ne drži in naj ne bi imelo prav nobene skupne točke. Torej, dvignimo vrčke ...

Za katero vrsto piva se boste odločili? Lager, pils, desertno pivo, svetlo, temno, aromatizirano ... Okej, v čem je razlika? Lager ali pils sta tako rekoč najbolj razširjeni vrsti piva. Če se omejimo na izdelke, ki so nam znani s slovenskega trga, je verjetno najbolj priljubljeno lager pivo nizozemski heineken, ki ga iz značilnih malih stekleničk zelene barve z veseljem goltajo ljubitelji piva.

Plzensko pivo je značilni predstavnik piva vrste pils. Kakor pove že ime, gre za avtohtono metodo varjenja piva, ki so jo odkrili v češkem Plznu. Če bi radi kaj bolj prefinjenega, se lahko posladkate z »desertnim« pivom, kakršen je belgijski Duvel, ali pa si za posladek privoščite kozarec kilkenyja, ki je značilni predstavnik rdeče vrste piva.

Trenutno velja med slovenskimi pivci za najbolj cenjeno tuje pivo guiness. Jasno, točen. Po vseh pravilih mora postopek trajati tri minute. Najprej je treba napolniti s peno tretjino kozarca. V eni minuti iz pene nastane pivo. Nato točaj dotoči drugo tretjino in čez minuto še tretjo. Na koncu pride značilna deteljica, ki vas bo pri odžejanju spremljala vse do dna kozarca. Značilna za to vrsto temnega piva je visoka kalorična vrednost (800 kalorij!).

Guiness je edino pivo, ki ga pridobivajo po posebnem postopku, in sicer hmelj pražijo in obdelajo pred varjenjem. Od tod značilna črna barva in kremasto čvrsta pena, ki mora nad površino piva držati kovanec za angleški funt. To je pravi test, ki velja za točeno pivo oziroma za pivo iz pločevinke, za katero je Guiness tudi patentiral sistem. Pivo v pločevinki je tako polnjeno skupaj s plinom. Gre za mešanico žlahtnega plina inertala in CO2 v razmerju 70 : 30. Naprodaj je tudi pri nas.

In kdo obvladuje trg pod Alpami? Stvar je jasna: Laško in Union, najbolj priljubljeni domači znamki, ki prodata precej podobne količine piva. No, če smo povsem iskreni, vodi Laško z vsega nekaj odstotki prednosti. Zanimiv je podatek, da Laško, Union in Celjski Grof na slovenskem trgu zadovoljijo 97 odstotkov žejnih grl. Preostali delež pripada uvoznikom.

Najmočnejši med njimi je podjetje Gama, ki skrbi za kar nekaj odmevnih znamk. Sicer pa se poleg laškega, uniona, grofa, carlsberga, gösserja, warsteinerja, becksa, erdingerja in drugih že omenjenih in neomenjenih piv zadnje čase pri nas pojavljajo tudi piva iz nekdanje Jugoslavije. Sicer bolj v trgovinski kot gostinski ponudbi, a zaradi povsem sprejemljive kakovosti in spodobne cene se čedalje več ljudi odloča za, na primer, nikšičko pivo, ki se ga večina moških pivcev z nekaj nostalgije še spominja iz časov služenja v JLA, in pa pivo crni đorđe, ki je v zadnjih dneh preplavilo nekatere domače trgovine. Povsem sprejemljivo!

Ljubitelji pivske velesile Avstralije z žalostjo ugotavljajo, da je ta dežela na slovenskem pivskem trgu precej slabo zastopana. Zadnje čase je iz hladilnikov izginil še avstralski pivski gigant Fosters, ki ga poznavalci sicer ne uvrščajo ravno najviše, je pa po svetu izredno razširjeno pivo. Po nekaj podajah med različnimi uvozniki za slovenski trg je to pivo z modro etiketo dokončno izginilo s polic. Znova pa je opazen porast mehiških piv.

Potem ko je prav tako zaradi upada zanimanja, ki ga je povzročil Unionov napitek smile, s trga izginila mehiška corona, se le-ta po nekaj letih spet vrača v velikem slogu. Znova jo je mogoče naročiti v boljših lokalih, toda pozor! Nikar je ne sprejmite s koščkom gnile limone, temveč zahtevajte rezino prave limete. Tudi mehiški sol imajo v nekaterih eminentnejših pivnicah, tako da v Sloveniji zvečine pogrešamo samo še XX. Nekdaj priljubljena dva X-a sta že gasila grla domačih pivcev, v zadnjih nekaj let pa ga je treba precej vztrajno iskati. Viva Meksiko!

Sicer pa se na domači sceni čedalje bolj uveljavlja tudi pivo znamke Carlsberg, katerega pivci šele sedaj spoznavajo njegovo pravo kakovost. Kakovost? Kaj sploh je kakovost piva? Kaj jo določa? Večina varilcev meni, da je pri varjenju piva najbolj bistvena kakovost vode. Če je voda zanič, tudi pivo ne more biti dobro.

Torej, v katero skupino ljubiteljev piva sodite? Med zahtevne, ki se sladkajo z uvoženimi dobrotami, ali ste bolj pristaš laškega ali uniona iz pločevinke, kar tako, med malico, ob sendviču in kumaricah?

No, šalo na stran. Ob pivu je bojda treba uživati. In to je treba znati. Pivo vam morajo vedno postreči v primernem kozarcu, seveda ohlajeno na primerno temperaturo. Pravi ljubitelji se vztrajno zmrdujejo nad ustekleničenim pivom. Nekoliko boljše so pločevinke, najboljše pa je seveda točeno pivo, vendar le, če je točilna naprava primerno vzdrževana in redno čiščena, da napitek ne izgubi žlahtnega okusa.

Katero je torej najboljše pivo na svetu? Seveda je to nemogoče določiti, saj je vrst preveč in okusi so sila različni. Odgovor na vprašanje, katero pivo je najbolje prodajano, pa je lažji: brez dvoma gre najbolje v promet ameriški bud oziroma budweiser, ki pa je po mnenju pivcev tipični ameriški izdelek in preveč voden, da bi se sploh uvrstil na lestvico najboljših svetovnih piv. No, morda so blizu po velikosti prodaje tudi pri Heinekenu. Pred kratkim so bojda za celih 19 milijard evrov kupili avstrijskega Göesserja, pod katerim pa so bile, jasno, še številne druge pivovarne.

Najmočnejše pivo na svetu je samuel adams triple block, ki vsebuje kar 17 odstotkov alkohola. Da bi dobili tolikšno vsebnost alkohola, so pri varjenju tega piva proizvajalci uporabili enako metodo kot pri šampanjcu.

Kaj reči za konec? Katero pivo je najboljše, se boste morali prepričati kar sami. Mi smo sicer naredili naš test in končali kar precej okrogli, s čimer se seveda ne gre hvaliti. Pri pivu je menda bistveno, da ga pijete iz užitka, ne za žejo. Počasi in z veseljem. Naj vam poletni popoldnevi minevajo ob hladnem vrčku najbolj priljubljene pijače. In tako kot pravi geslo pivnice Kratochwil, ki poleg domžalskega Adama Ravbarja velja za prvo violino slovenskega butičnega pivovarstva v novejšem času: V nebesih piva ni, zato ga tukaj pij!

Nekaj malega za želodec

Poleg pivca je priporočljivo ves čas kaj okusnega grizljati, to je (upam) jasno. Ampak kaj? Na kratko: vse drobne okusne reči, ocvrte mesne kroglice, pečene kozice, ocrta kolesca lignjev, navaden pomfrit, pečena piščančja krilca, testene žepke, hrustljave girice, mala rebrca, koščke sira, v oljčnem olju in zeliščih marinirano feto, koščke pice.

Največkrat pa se bo ob naših kozarcih znašlo tisto najpreprostejše: grisini, slano koktajl pecivo, čips, kokice in krekerji. K vsemu teknejo omak’ce – t. i. dip, v katerega pomakate vse od testenin do mesnih izdelkov ali sira in nazadnje pogosto, ko vsega zmanjka, kar prst, ki ga, če je dip dober, rad oblizne vsakdo, še najraje pa – če je seveda ne bo nihče videl ali pa prav zato, da bi jo – vaša boljša polovica! Zanjo – in za vas – nekaj okusnih nasvetov:

Kremasti dip z dimljenim lososom

• 200 g gladke skute
• 100 g drobno sesekljanega dimljenega lososa
• 5 žličk creme double (lahko vzamete tudi manj mastni sirni namaz)

Salsa texicana

• 500 g zrelih mesnatih paradižnikov
• 1 manjša čebula
• 1-2 stroka česna
• 1 srednje velika rdeča paprika
• 2 jalapeno papriki iz konzerve ali
• 2 rdeča sveža čilija
• 2 žlici paradižnikove mezge
• 50 ml zelenjavne instant juhe (kocka)
• 2 žlici drobno sesekljanega svežega peteršiljaali enaka količina koriandrovega zelenja
• po ščepec sladkorja, soli in popra

Paradižnike prelijte s kropom in jim slecite kožico, odstranite semenje in jih drobno nakockajte. Na drobno zrežite tudi čebulo in nasekljajte česen. Papriki olupite kožo in jo izpeščičite. Polovico zrežite na zelo drobne kocke. Čilije oz. jalapeno paprike zrežite na izredno drobne, tanke pramene. Papriko, čebulo, česen in paradižnik ter čilije pomešajte v primernem loncu, dodajte paradižnikovo mezgo in juho in zavrite, pokuhavajte odkrito, da se omaka zgosti v 10 do 15 minutah, nato v omako vmešajte peteršilj, sol, sladkor in poper.

Ohladite in ponudite.

Krema z modro plesnivim sirom

• 250 g kateregakoli sira s plemenito modro plesnijo
• 125 g creme double (nadomestno lahko vzamete manj mastni sirni namaz)
• 1/2 skodelice kisle smetane
• 1 žlica jabolčnega kisa
• sol in poper

Vse sestavine z električnim mešalnikom zmiksajte v gladko maso. Ohladite v hladilniku in ponudite.

Koktajl omaka

• 100 g lahke majoneze
• 150 g paradižnikovega kečapa
• 3-4 žlici paradižnikove mezge
• 1-2 žlici konjaka
• ščepec sladkorja
• sol in kajenski poper

Sestavine je treba gladko zmešati s stepalno metlico, le še nekoliko začiniti s soljo in kajenskim poprom ter primerno ohlajeno ponuditi.

Začinjeni ananas

• 1 kg ananasa
• 1-2 sveža rdeča čilija
• 1-3 cm dolg košček svežega ingverja
• 1 čebula
• 100 g sladkorja
• 100 ml sveže iztisnjenega soka limon
• sol, kajenski poper
• zajetna noževa konica muškatnega oreščka
• 2 žlici nalistanih mandljev

Očiščen ananas zrežite na majhne kockice, čilije očistite in odstranite semenje ter zrežite na zelo tanke trakove. Ingver olupite in ga skupaj s čebulo povsem drobno zrežite.

V primerni posodi karamelizirajte sladkor do svetlo rjave barve, nato gladko vmešajte limonin sok, dodajte še ananas, čilije, čebulo in ingver. Na majhni temperaturi ob občasnem mešanju pokuhavajte 25 do 30 minut, pri čemer naj bo posoda pokrita.

Na koncu začinite s soljo in muškatom, po želji pa še z dodatnim kajenskim poprom, ohladite in nazadnje vmešajte še nalistane mandlje.

Zelenjavna curryjeva omaka

• 1 čebula
• šopek jušne zelenjave
• 8 slamic drobnjaka
• 3 žlice praženih sezamovih semen
• 2 žlici olja
• 2 žlici curry praška
• 250 g gladke nemastne skute
• 2 žlici mleka
• 1 žlička naribanega svežega ingverja
• sol, poper

Čebulo drobno sesekljajte, jušno zelenjavo operite in očistitite, nato pa zrežite na drobne koščke. Na segretem olju na kratko opražite čebulo in zelenjavo, potresite jo s curry praškom in dodajte 3 žlice vode, dušite 2 do 3 minute, odstavite in ohladite. V ohlajeno maso kremasto vmešajte še skuto, ingver, mleko in po želji žlico masla. Drobnjak drobno zrežite in polovico količine vmešajte v maso, kar storite tudi s polovico sezamovih semen. Kremo le še osolite in poprate, tik preden jo ponudite, pa jo še okrasite s preostalim drobnjakom in sezamom.

Kumare in hruške

Penasto zmešajte dve jušni žlici majoneze z dvema jušnima žlicama jogurta in eno jušno žlico kisle smetane ter dodajte čajno žličko dijonske gorčice. Drobno zrežite olupljeno polovico hruške in polovico olupljene, sveže, ne prevelike kumare, ki ste ji odstranili tudi semena.

Oboje pazljivo vmešajte v kremasto maso, nazadnje vmešajte še eno čajno žlico soka limone. Le še osolite in začinite s sveže mletim črnim poprom, nekoliko ohladite in ponudite.

TEKST: Gaber Keržišnik & Igor Rosina

FOTO: Uroš Potočnik, Ivana Krešić

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev