14. 11. 2019, 06:00
Humanitarček z zapisom Ninne Kozorog: "Ime ji je bilo #Vida!"
Pisalo se je leto 2015. Na enega od januarskih petkov je pozno zvečer pozvonil društveni telefon.
Klicatelj je bil nadvse vztrajen - pozni uri in dejstvu, da društvo nikoli ni delovalo kot nujna reševalna postaja, navkljub. Soočena s polno čakalnico je predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog klicatelja prek tekstovnega sporočila preusmerila na članico Marijano, da bi jo uro kasneje nato poklicala še ta.
Izkazalo se je, da je bila vztrajen klicatelj prodajalka, ki je bila v skrbeh, ker 86-letne ženičke, ki je v prodajalno prihaja po živila, že nekaj dni ni bilo na spregled.
- »Gospa ni prišla po svoj jogurt in kruh že nekaj dni. Vedno je hodila ob ponedeljkih, sredah in petkih. Točno kot urica, vedno po isto stvar. V desetih letih ni manjkala niti enkrat - pa naj je snežilo, lilo ali sijalo sonce.«
Iskalna akcija za gospo Mili je stekla naslednji dan.
A kako najti nekoga, o komer veš le, da je star, da nosi rdečo ruto in da je doma nekje v bližini omenjene prodajalne?
- »Prečesali smo okolico ... Nihče ni vedel ničesar ... Spraševali smo v gostišču, v zdravstvenem domu. Povsem naključne mimoidoče. Eden izmed njih nam je poklical tudi policijo, češ da nadlegujemo ljudi. Minil je en dan. Začelo je deževati ... Nemir prodajalke se je razširil v nas.«
Potem so v nedeljo navsezgodaj zjutraj ponovno odšli na teren in z lastnimi avtomobili pričeli prečesavati pohorske gozdove.
- »Nato smo jo videli - hišico, iz katere se edino ni kadilo. Stara, napol podrta hišica, z zavesami na oknih. Kakšnih 300 metrov naprej od najbližjega soseda z ogromno hišo. Peljali bi se naprej, če ne bi pred hišo sedel mucek, ki je mijavkal. Direktno pred vrati … Zapeljali smo vzvratno. Niki Lauda bi nam zavidal manever. Stal nas je odbijača na avtomobilu. Ko smo bili na poti do hiše - je naša Marjana rekla, ’kaj pa, če ne smemo kar potrkat?’... ’Kaj pa, če koga zmotimo?’ … Hiša je bila - stara. Zanemarjena. A na oknih so bile na notranji strani rože, pred vrati škornji ... In mucka, ki je mijavkala ... Nihče ni odprl. Enkrat. Dvakrat. Petkrat. Poskusili smo - kljuka se je odprla. ’Smo sploh pooblaščeni, da hodimo tu?’ je rekel Jože in mi podal mojo zdravniško torbo. Smrad je bil neverjeten … Klicali smo jo. Nakar se je mucka mimo nas izmuznil v hišo in stekla gor... Mi za njo. ’Mucke že vedo.’. Tam je nekdo hropel ... stokal ... ležala je - na ’divanu’. V lastnih izločkih, nad njo je plahutala zavesa ... Mucka je skočila k njej ...«
Iskalna ekipa Humanitarčka je poklicala reševalce takoj, ko so uspeli najti signal.
- »Jožetov tek do soseda, ki ga je najprej nadrl ... Marjanino iskanje kozarca vode ... Omara, v kateri je bilo nekaj gramov polente ... en sam jogurt ... plesniv kruh in dva jogurta ... nič več... Dve uri smo čakali reševalce ... Nekoliko je prišla k sebi ... poskusile smo jo vsaj malo očediti ... Vrniti vsaj nekaj dostojanstva ... Po trupu je imela odprte rane od preležanine ... ni se mogla niti premikati ... držala me je za roko … Bila je to zgubana, suhcena roka ... Grčava ... stisk je bil presenetljivo močan glede na to, da je imela gospa nekaj več kot 40 kg .... Klicala je "Mili"...«
Zaradi podhranjenosti, dehidracije in pljučnice je umrla tri dni kasneje v bolnišnici.
»Ime ji je bilo Vida,« je v enem zadnjih zapisov Humanitarčka zapisala Ninna Kozorog in pozvala, da zgodbo, ki sta jo uglasbila Mišel 'Amo' Ristov in Tinkara Kovač, video pa je montiral Domen Mlakar, javnost deli.
S tem namenom povzetek zgodbe in glasbeni spot objavljamo tudi na našem spletnem mestu.
- "V Sloveniji je 58.000 ljudi, starejših od 65 let, ki živijo v revščini. Kar 37.000 oseb ima pokojnino manjšo od 300 evrov. Vsak peti starejši je socialno izključen."- Ninna Kozorog
Za Metropolitan: N.Z.