Ice camp: Mraz kot užitek in prestiž

Švedi se pač ne morejo pohvaliti s Sredozemljem. In medtem ko si ga nekateri od njih poleti vsaj za kratek čas privoščijo, je večina obsojena na življenje in delo v hladnejšem podnebju. In resnici na ljubo, dejstva kažejo, da jim gre v splošnem dobro. Če to lahko povezujemo z njihovimi nižjimi temperaturami ...

Na Švedskem je tudi Volvo, priznana in prestižna avtomobilska znamka, ki edina na stari celini uspešno drži korak z velikimi nemškimi tekmeci.

A prestižnost tudi pri Volvu ne pomeni le prestižnosti avtomobila za prestiž­no ceno, temveč tudi skrb za lastnike in ljubitelje te znamke.

Do tod nič novega. Danes dobite pri večini avtomobilskih znamk višjega cenovnega razreda dodatno ponudbo, a gre zvečine za znane prijeme, vse od šol varne in športne vožnje dalje. Pri Volvu razmišljajo malce drugače: kupcem srednje Evrope želijo malce približati njim domači – mraz.

Ideja sicer ni čisto švedska. Mladi Avstrijci, ki jim je tam v gorah mraz prav tako domač, so se domislili, da bi smučarjem na Kaprunu ponudili nekaj več, začenši z zabavo med smučanjem, a ne s tipičnimi 'oberkrainerskimi' glasnimi lokali v tipičnih lesenih, čeprav izjemno lepo urejenih utah. Glasba, tako kot objekti, naj bo alternativna. Ideja je bila dobra, a je – za želeno prvovrstno izvedbo – zahtevala ustrezno podporo.

Pri Volvu niso omahovali in Ice camp je letos doživel že tretjo sezono. Dva meseca traja, da nastane tole, kar vidite na fotografijah, za to pa porabijo 5000 kubičnih metrov snega in 60 ton ledu. Trije zabojniki, ki so na pogled vse prej kot to, šest malih iglujev za spanje in en velik iglu kot osrednji prostor za točilni pult ter za večerje v slogu.

K Ice campu lahko pristopite na dva načina: kot mimoidoči, naključni obiskovalec med obratovanjem žičnic, kjer lahko ob poslušanju dobre glasbe uživate v visokogorskem soncu in se pri tem odžejate, ali kot gost hotela Ice camp, v katerem doživite tudi obede na ledenih klopeh in mizah ter spanje v igluju. Na ledu, seveda. Za osnovno ceno 168 evrov na osebo.

Uživanje v opisanem je mogoče izključno v dobri zimski opremi. Jasno. Takrat ugotovite, da je sedenje in spanje na ledu možno tudi brez ozeblin in brez trpljenja. Led je prekrit s pravimi, debelimi losovimi kožami, ustrezna spalna vreča pa poskrbi, da je telesu toplo že nekaj minut po tistem, ko zapnete zadrgo. Za ogrevanje spalnega igluja skrbi, pa ne smejte se, par čajnih svečk, ki – če verjamete ali ne – temperaturo v notranjosti, potem ko zaprete vrata, dvigneta za kaki dve stopinji.

In za večjo toploto poskrbi tudi izdihan zrak ljudi, tako da je v spalnem igluju po kake pol ure že kar okoli pet ali šest stopinj nad ničlo. Čisto pravo ogrevanje s stanovanjskimi temperaturami je namenjeno le straniščem v zabojniku ter garderobnemu zabojniku.

Dan v Ice campu je preizkušeno prijeten. Pregreti od smučanja se do večera nekoliko ohladite, in da notranji krogotok ne bi preveč zastal, pomaga šilce rdečega ivana. Večerja je odlična, okusni naredi-si-sam rakleti dokažejo, da je lahko užitek v obedovanju tudi kaj drugega kot losos ali krvav biftek. Večerni sprehod po ledeniku, obsijanem z zvezdami, je prijeten doživljaj, pod pogojem, da se med vršaci ne razbesni veter, in je tudi prijeten uvod v počitek.

Čarobne modre in rdeče barve, ki obkrožajo male igluje, vabijo v varno zavetje pred vetrom. Jutri je nov dan, visokogorsko smučišče zna postreči s čudovitim dnevom brez oblačka, zato si je treba odpočiti. Zapahnete lesena vrata, si sezujete čevlje, slečete bundo, se stlačite v spalno vrečo, ziiiiiip, zaprete zadrgo in – lahko noč.

Vinko Kernc

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec