2. 2. 2022, 07:00 | Vir: STA
Indija bo uvedla digitalno rupijo in hkrati obdavčila kriptovalute
Indija namerava uvesti digitalno različico rupije in 30-odstotni davek na dobiček, ustvarjen z virtualnimi valutami, je včeraj naznanila indijska vlada. Indijska centralna banka bi digitalno rupijo uvedla do konca marca 2023, je pojasnila indijska finančna ministrica Nirmala Sitharaman.
Načrti indijske vlade predstavljajo udarec za enega najhitreje rastočih trgov kriptovalut na svetu, ki je kljub razcvetu lokalnih trgovalnih platform in podporam zvezdnikov ostal nereguliran, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Število transakcij z virtualnim digitalnim premoženjem se je izjemno povečalo," je v parlamentu povedala Sitharamanova in dodala, da je zaradi te rasti potreben ustrezen davčni okvir.
Dobički iz trgovanja s kriptovalutami in drugim digitalnim premoženjem bodo obdavčeni po 30-odstotni stopnji. Za vse transakcije z digitalnim premoženjem, ki bodo presegala za zdaj še nedoločen prag, pa se bo pri viru odštel enoodstotni davek.
"Uvedba digitalne valute centralne banke bo močno spodbudila digitalno gospodarstvo. Digitalna valuta bo omogočila tudi učinkovitejši in cenejši sistem upravljanja valut," je dejala ministrica.
Kriptovalute so se na indijskem trgu pojavile pred skoraj desetimi leti, leta 2018 pa so jih zaradi velikega števila goljufij prepovedali. Indijsko vrhovno sodišče je prepoved po dveh letih odpravilo, trg pa je takrat strmo zrasel. Junija 2021 se je na letni ravni povečal za skoraj 650 odstotkov, kažejo podatki raziskave podatkovne platforme Chainalysis.
Indijski premier Narendra Modi je lani opozoril, da kriptovaluta bitcoin predstavlja tveganje za mlajše generacije in da bi lahko bitcoin "pokvaril mladino", če bi se znašel v napačnih rokah. Vlada je kmalu za tem predstavila predlog zakona, s katerim bi prepovedala vse zasebne kriptovalute v državi, a so od te namere odstopili.
Med predstavitvijo letnega proračuna v parlamentu je Sitharamanova izpostavila tudi načrte za povečanje porabe sredstev za infrastrukturo, s čimer bi podprli okrevanje gospodarstva po pandemiji covida-19, medtem ko se pristojni spopadajo z naraščajočo inflacijo in brezposelnostjo. Izdatki bodo namenjeni cestam, železnicam, obrambi, stanovanjski gradnji in energiji, še navaja AFP.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice
