23. 3. 2010, 10:44 | Vir: Playboy
Istanbul: 7 elementov uživanja
Da so voda, zrak, zemlja in ogenj štirje elementi, ki sestavljajo univerzum, so antični filozofi ugotovili nekje na Anatolski planoti, danes delu Turčije. Leto 2010 je v Istanbulu, ki je letos skupaj z nemškim Essnom in madžarskim Pecsem evropska prestolnica kulture (EPK), namreč posvečeno prav tem štirim elementom. Da pa boste laže sledili umetniškim tokovom, morate tudi vedeti, kje v največjem turškem mestu in eni največjih metropol v Evropi si lahko oddahnete in uživate ne le v vodi in zraku, ampak tudi v zemeljskih dobrotah in ognjeni zabavi.
Mega razgled 360°
Klub 360 je mednarodna ikona med istanbulskimi klubi, saj se na zabavah na terasi z razgledom, vrednim milijone, vedno znova tre znanih, lepih in bogatih. Svetovnim trendom sledi tudi izvrstna ponudba, ki ne temelji le na glasbi in razgledu, ampak tudi na izvrstni kulinarični ponudbi, pod katero je podpisan slavni mojster Mike Norman.
S klubom je povezano še eno znano ime, tokrat oblikovalsko: notranja oprema prostorov je namreč delo slavnega turškega oblikovalca Emirja Urasa. Če torej želite, da se v Istanbulu začne govoriti o vas, se pojavite ali, še bolje, organizirajte svojo zabavo v klubu 360 in prepričani ste lahko, da se bo o vas začelo govoriti v celotnem radiju 360 stopinj!
Najboljša hrana in vina
Novo zbirališče gurmanov v Istanbulu postaja restavracija Topaz, ki združuje sredozemsko in klasično turško kuhinjo. Tudi Topaz ponuja prekrasen pogled na Bospor, poleg jedilnika pa slovi predvsem po eni najbogatejših ponudb vin v mestu.
Seveda ponujajo tudi lastna vina, ki so osvojila kar nekaj prestižnih vinskih nagrad, zlasti pa so ponosni na svoj degustacijski jedilni list, ki ga med zimsko sezono lahko poskusite v luksuznih restavracijah po Evropi. Hišni sommelier Alain Würshing vam bo k jedilniku predlagal tudi, katera izmed 140 vin iz njihove vinske kleti se najbolj podajo k izbranim jedem. Poznavalci uvrščajo Topaz med najboljših pet restavracij v Istanbulu.
451 kulturnih užitkov
Da boste rojstno mesto Nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka začutili še pred prihodom tja, vzemite v roke njegov roman Istanbul, ki je svojevrstna kulturna zgodovina tega mosta med Evropo in Malo Azijo – obstaja pa nevarnost, da vas bo tja zvabil še prej kot bleščeče turistične brošure.
Staro mestno jedro je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, zato vam bo že sam sprehod po njem napolnil baterije, seveda skupaj s tradicionalnim turškim čajem v kateri od mnogih čajnic. Preden vas premamijo hedonistične plati metropole, si vzemite čas za svetovno znane kulturne znamenitosti, predvsem historične stavbe, ki so jih za EPK prenovili: za Modro mošejo, palačo Topkapi in slovito Hagio Sofio.
Program EPK v Istanbulu namreč temelji predvsem na bogati kulturni dediščini, na voljo pa vam je 451 projektov iz likovne umetnosti, plesa, gledališča in glasbe. Odlični priložnosti za uživanje v kulturi, ko še ni prevroče, je pa v primerjavi s Slovenijo že oziroma še zelo prijetno toplo, sta tudi Mednarodni filmski festival, ki bo potekal od 4. do 19. aprila, in 12. Istanbulski bienale, ki ga tradicionalno priredijo v drugi polovici septembra in za katerega Zdenka Badovinac, direktorica ljubljanske Moderne galerije, pravi, da je eden najboljših.
Zabava z istanbulskimi petičneži
Istanbulske noči se začnejo in končajo kraljevsko. V klubu Reina, ki leži tik ob mostu, povezujočim dve celini, ne potekajo le zabave, ampak se v njem srečujejo državniki, poslovneži pa podpisujejo milijonske pogodbe. Seveda je Reina priljubljeno zbirališče družbene smetane, in če v Istanbulu kaj veljaš, potem se moraš pokazati 'pri kraljici'.
Kdo vse je že užival na terasi Reine in ob pogledu na Istanbul, lahko preverite na njihovi spletni strani, ko pa se dogajajo posebno pomembni dogodki, se klub spremeni v sprejemnico, v kateri lahko v kulinaričnih specialitetah uživa 1000 ljudi, klub pa je dovolj velik, da se v njem zabava več kot 3000 obiskovalcev. Restavracijo, ki temelji predvsem na ponudbi sredozemskih jedi, vodi izkušeni kuharski mojster Fahrettin Temel.
Tradicionalna turška kopel
Kdor si v življenju ni privoščil obiska turške kopeli ali hamama, je zamudil eno velikih življenjskih izkušenj in ni bil nikoli resnično čist! Tako pravijo v Cagaloglu Hamami, ki jo je dal pred 300 leti v bližini Hagie Sofie zgraditi sultan, deluje pa do današnjih dni. Glede na to, da je bilo v 16. stoletju v Istanbulu 4530 zasebnih in 300 javnih kopališč, si kopel, da bi zapopadli osmanskega duha, preprosto morate privoščiti.
Danes jih je še več kot 100 in med njimi je Cagaloglu nekaj posebnega. Sestavljen je iz dveh delov, moškega in ženskega, tako da si bo po celodnevnem uživanju v kulturnih dogodkih lahko prenovila telo in duha tudi vaša draga. Sploh jo boste za obisk prepričali, ko bo izvedela, da so se v tej kopeli sproščali kralj Edward John VIII., cesar Wilhelm II., Franz Liszt, Florance Nightingale, kralj Fahd, Rockefeller, v njem pa so snemali tudi Indiano Jonesa. Kopel je uvrščena tudi na seznam 1000 krajev,
ki jih je v življenju vredno obiskati.
Mešanica okusov
Enajst let po odprtju restavracije Changa, kar v svahiliju pomeni mešanica, se je njen sloves razširil ne le po mestu, ampak tudi po širnem svetu, za kar gre zahvala predvsem glavnemu mojstru, novozelandski kuharski zvezdi Petru Gordonu. Leta 2005 je v Istanbulu zasijala še ena zvezda, Müzedechanga, 'podružnica' ob Bosporju, v muzeju Sakip Sabanci. Muzejski kompleks sestavljata Atlikosk (konjska rezidenca) in nov ultramoderni prizidek, restavracija pa je hitro postala najbolje obiskan del muzeja.
Že od odprtja novembra 2005, ko so gostili Bernarda-Ruiza Picassa, vnuka Pabla Picassa, in njegovo mamo Christino Picasso, je seznam gostov sestavljen iz znanih umetniških imen. Čez dan Müzedechanga obiskovalcem ponuja lahka kosila, zvečer pa postane prizorišče ene najzanimivejših, seveda okusnih interpretacij tradicionalnih turških jedi, obogatenih s sredozemskimi začimbami. Peter Gordon in njegovi sodelavci kljub kuhinji fusion zagotavljajo, da nobena od začimb nima premočnega okusa, ampak jedi dajejo okus in videz skladne celote.
Otomansko razkošje
Hotel A'jia, elegantna otomanska rezidenca, ki krasi azijsko obalo Bosporja, je idealno zatočišče za vse, ki si želijo odmaknjenosti in intimnosti, a obenem ne želijo zamuditi dogajanja v kulturni prestolnici. Butični hotel z resnično čudovitim pogledom na Bospor in le 15 sobami ponuja popolno zasebnost, izvrstna sredozemska restavracija in možnost organizacije zasebnih zabav pa omogočata, da vam skrivališča sploh ne bo treba zapustiti.
Če vas bo razburljivi Istanbul vseeno premamil, se seveda ne boste prevažali po kaotičnih ulicah, saj vas bo na evropsko stran, kjer so glavne znamenitosti, prepeljal kar hotelski čoln. Tudi v bližini hotela je nekaj zanimivih znamenitosti, predvsem palač nekdanjih otomanskih visokih uradnikov, ob katerih se svojega kičastega ponosa lahko sramujejo tudi najbolj bahave francoske baročne vile. Preden potrdite svojo rezervacijo, preverite, da ste doplačali za pogled na morje, saj se Bosporju nasmiha le devet soban.
Jasmina Dvoršek
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev
