Iz Ukrajine zbežalo pol milijona ljudi (dve družini beguncev že v Sloveniji)

Prvič od začetka ruske invazije pred petimi dnevi sta se sestali ruska in ukrajinska delegacija. Po večurnih pogajanjih v Belorusiji so sporočili, da jih bodo nadaljevali.

Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da sta demilitarizacija Ukrajine in zahodno priznanje ruske suverenosti nad polotokom Krim predpogoja za končanje spopadov v Ukrajini. Vatikan je izrazil pripravljenost pomagati pri pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je podpisal uradno prošnjo za pridružitev Ukrajine Evropski uniji. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je spomnil, da je za sprejem potrebno soglasje vseh 27 članic EU, ki pa imajo različna stališča glede širitve.

Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Ruska vojska še naprej izvaja ofenzivo na prestolnico Kijev, kjer so se danes večkrat oglasile sirene, o silovitem ruskem obstreljevanju, tudi stanovanjskih območij, pa so poročali iz drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov. Umrlo naj bi več deset ljudi, več sto pa je ranjenih, tudi civilistov.

Zahod želi Rusijo ustaviti z zaostrovanjem sankcij, vojaško pomočjo Ukrajini, pripravlja pa se tudi na prihod številnih beguncev, ki zapuščajo Ukrajino. Po podatkih Združenih narodov jih je v sosednje države zbežalo že več kot pol milijona, največ na Poljsko.

Prvi ukrajinski begunci so prispeli tudi v Slovenijo, in sicer dve družini v Velenje. Notranji minister Aleš Hojs pa je po nedeljskem zasedanju notranjih ministrov EU dejal, da bi Slovenija lahko zagotovila prostor za od 180.000 do 200.000 beguncev. Kasneje je pojasnil, da "ob popolnem eksodusu iz Ukrajine, ki pa ni verjeten". Realno število sprejema je "tudi 10 in večkrat nižje in te bomo solidarno" določili z ostalimi državami EU, je sporočil.

Evropska unija bo ob tem v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri unije so se v nedeljo dogovorili, da za ta zgodovinski ukrep namenijo 450 milijonov evrov. Poleg tega bo unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi.

O tem so danes govorili obrambni ministri unije, da bi uskladili nadaljnje korake, tudi dejansko dostavo ukrajinski vojski. Minister za obrambo Matej Tonin je povedal, da bo Slovenija Ukrajini namenila vojaško pomoč v obliki pušk, streliva in čelad. O količinah ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je Slovenija to pomoč že odposlala.

Poleg tega je EU zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala, tudi za zasebna letala oligarhov. Rusija je v odgovor za 36 držav, tudi Slovenijo, zaprla svoj zračni prostor. Še en zgodovinski ukrep unije pa je bila prepoved delovanja ruskih medijev v državni lasti Sputnika in Russia Today v EU.

EU je sprejela tudi sveženj sankcij proti režimu beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino. Danes je izrazila zaskrbljenost po odločitvi Belorusije, da bi lahko namestila jedrsko orožje na svojem ozemlju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je odločitev na nedeljskem referendumu, ki odpira pot namestitvi jedrskega orožja v Belorusiji, označil za zelo nevarno.

Novi sveženj sankcij EU predvideva tudi izključitev nekaterih "pomembnih" ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift ter prepoved transakcij z rusko centralno banko in zamrznitev približno polovice njenih finančnih rezerv.

Evropska centralna banka je po tej odločitvi sporočila, da bo evropska podružnica ruske banke Sberbank "propadla ali verjetno propadla", kot tudi njene izpostave v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi poslabšanja likvidnosti namreč v prihodnje verjetno ne bo mogla pravočasno poplačati svojih dolgov. Premier Janez Janša je zagotovil, da so hranilne vloge državljanov v slovenski podružnici Sberbanke varne.

Ruska centralna banka je že sprejela več ukrepov, s katerimi želi omiliti posledice sankcij Zahoda. Med drugim je krepko dvignila ključno obrestno mero, in sicer z 9,5 na 20 odstotkov. Izvoznikom je naročila prodajo tujih valut.

ZDA so zato razširile sankcije proti Rusiji s popolno prekinitvijo vseh ameriških transakcij z rusko centralno banko, nacionalnim premoženjskim skladom, ministrstvom za finance ter ruskim skladom za neposredne naložbe. Transakcije z rusko centralno banko je prekinila tudi Kanada. Po nekajdnevnem oklevanju pa se je sankcijam EU pridružila tradicionalno nevtralna Švica.

Na posebnem zasedanju se je sestala Generalna skupščine ZN, ki naj bi sprejela resolucijo z obsodbo ruske agresije na Ukrajino. Na izrednem zasedanju se bo na zahtevo Francije sestal tudi Varnostni svet ZN o humanitarni krizi v Ukrajini. Svet ZN za človekove pravice pa je odločil, da bo v četrtek opravil nujno razpravo o ruski invaziji.

Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino odsvetovalo vsa potovanja v Rusijo in Belorusijo. Slovencem, ki se nahajajo v obeh državah, so svetovali, naj ju zapustijo. Premier Janez Janša je napovedal shod v podporo Ukrajini, ki naj bi potekal v sredo v Ljubljani. Shod za mir pa je v podporo Ukrajini za torek v Ljubljani napovedalo več slovenskih nevladnih organizacij.

Pot miru, po kateri je doslej hodila Evropa, je na hudi preizkušnji, v Ukrajini pa se branijo skupne evropske vrednote, pa sta se danes po pogovorih v Berlinu strinjala zunanja ministra Slovenije in Nemčije Anže Logar in Annalena Baerbock.

Rusija je deležna sankcij tudi v športu. Največji in najvplivnejši mednarodni nogometni zvezi, svetovna in evropska, Fifa in Uefa sta jo izključili iz vseh svojih tekmovanj, klubskih in reprezentančnih, vključno s prihajajočim odločilnim delom kvalifikacij za svetovno prvenstvo in svetovnim prvenstvom 2022.

Pripravila Vesna Rojko

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču