Izmerite si krvni tlak, nadzirajte ga, živite dlje!

Meja, ko govorimo o zvišanem krvnem tlaku, je 140/90 mm Hg

"Ob vsakdanjih aktivnostih, tako psihičnih kot fizičnih, se krvni tlak dvigne, vendar je to normalno", pove doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo. "Kadar so vrednosti krvnega tlaka stalno zvišane nad 140/90 mm Hg, govorimo o bolezensko zvišanem krvnem tlaku (arterijski hipertenziji)," doda. Za učinkovito delovanje vitalnih organov – srca, možganov in ledvic, ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro počutje, je zelo pomembno, da je krvni tlak nižji od 140/90 mm Hg. 

Zvišan krvni tlak ne boli, dolgoročno pa povzroči veliko škode, zato velja za tihega ubijalca

"Simptomi so zelo nespecifični in nas ne opozorijo, da je krvni tlak zvišan," opozarja doc. dr. Brguljan Hitijeva in priporoča, da si ga izmerimo in tako ugotovimo, ali so vrednosti zvišane. "Z merjenem lahko pričnemo kadarkoli, že v otroštvu. Izmerili naj bi si ga vsaj enkrat na leto, če smo zdravi, in pogosteje, če so bile izmerjene vrednosti že kdaj prej višje," še doda in opozarja: "V preteklih dveh letih so bile kronične bolezni, kamor spada tudi hipertenzija, zaradi epidemije covida-19 v ozadju, zato se zdravniki bojimo, da se bo to na dolgi rok poznalo na splošnem zdravju ljudi. Organiziranega merjenja krvnega tlaka ni bilo, zato je bilo še toliko bolj pomembno, da so si ga ljudje sami merili."

Meritve krvnega tlaka lahko opravimo pri osebnem zdravniku, v lekarni ali doma

"Spremljanje krvnega tlaka doma ni zapleteno ali neprijetno. Z rednim merjenjem bo nadzor boljši, dolgoročno tveganje za zaplete zaradi zvišanih vrednosti pa manjše," razloži mag. Primož Dolenc s Kliničnega oddelka za hipertenzijo. Običajno so vrednosti tlaka, merjenega doma, nižje. "Če je povprečje meritev krvnega tlaka doma višje od 135/85 mm Hg, se je treba o nadaljnjih ukrepih posvetovati z osebnim zdravnikom," zaključi. 

Posledice zvišanega krvnega tlaka so lahko zelo hude

Zvišan krvi tlak škodi življenjsko pomembnih organom – srcu, možganom, žilam, ledvicam in očem. Zaradi poškodb na teh organih lahko pride do možganske kapi, odpovedi srca in ledvic, miokardnega infarkta. "Vse to močno prizadene naše življenje in povzroči zelo hude spremembe," pojasni doc. dr. Jana Brguljan Hitij, in razloži, da je zvišan krvni tlak eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, ki so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja.

Če sprememba življenjskega sloga ne zadošča, je potrebno zdravljenje z zdravili

Vzroka zvišanega krvnega tlaka večinoma ne poznamo, zato bolezni ne moremo dokončno pozdraviti. Zdravimo pa jo lahko s spremembo življenjskega sloga in z zdravili. Sprememba življenjskega sloga pomeni zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in omejitev pitja alkoholnih pijač. Če ti ukrepi ne zadoščajo, nam zdravnik predpiše zdravila za znižanje krvnega tlaka.

"Ker večina bolnikov za uspešen nadzor tlaka potrebuje več kot eno zdravilo, se lahko število tablet zelo poveča, kar poslabša sodelovanje pri zdravljenju. Zato največkrat uporabljamo zdravila s podaljšanim učinkom, ki so mnogokrat združena v kombinirane tablete, kjer sta v eni tableti dve zdravili ali celo tri. To zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi bolnikovo sodelovanje boljše. Prav je, da se bolniki z zdravnikom pogovorijo o načinu nadzorovanja hipertenzije ter koristih rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. V ambulanti se velikokrat srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje zaradi strahu sprva opustili, nato pa so prišli k nam po preživetem dogodku, npr. po srčnem infarktu ali možganski kapi, ko je bila kakovost njihovega življenja že močno okrnjena," zaključi doc. dr. Brguljan Hitijeva.

Več koristnih informacij, strokovnih nasvetov in preventivnih ukrepov v zvezi s hipertenzijo ter video prikaz pravilnega merjenja krvnega tlaka je na voljo na www.zakajtibijesrce.si in na www.hipertenzija.org.