Kako smo se odrezali ob predsedovanju Svetu EU? Janša danes predstavil rezultate, Ursula izpostavila 'velikanske uspehe'

Po današnjem koncu vrha EU v Bruslju se je predsednik Evropskega Sveta Charles Michel slovenskemu premierju Janezu Janši toplo zahvalil za sodelovanje in predsedovanje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa se mu je zahvalila za odlično sodelovanje in od tem izpostavila 'velikanske uspehe predsedstva'. 

Predsedovanje Svetu EU bo zdaj prevzela Francija, zato je francoski predsednik Emmanuel Macron Janši izrekel čestitke za pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev, zahvalil pa se mu je tudi za sodelovanje in stalno razpoložljivost. 

V skladu s tradicijo je Janša po končanem vrhu EU s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije sodeloval na novinarski konferenci in se tam zahvalil za sodelovanje, pri tem pa izpostavil tudi klice sredi noči. Besede zahvale je namenil tudi sodelujočima državama v predsedujočem triu, Portugalski in Nemčiji. 

Kako je potekalo četrto slovensko predsedovanje Svetu EU in kaj smo dosegli? 

Slovenija je bila četrtič v vlogi predsedstva Svetu EU. Janša je ob tem izpostavil, da so se navkljub pandemiji trudili ohraniti čim več fizičnih srečanj, kar naj bi tudi bistveno pripomoglo k uresničevanju pomembnih dosjejev. Poudaril je pomembnost 21 uspešno zaključenih trialogov s predsedstvom Evropskega parlamenta in izrazil upanje, da do konca mandata izpeljejo še enega ter tako število zaključenih trialogov povečajo na 22. 

V času predsedovanja se je Slovenija soočala tudi z nekaterimi nepredvidljivimi dogodki, med katerimi so še posebej odmevali migracijska kriza ob meji z Belorusijo, umik zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energentov in naraščanje napetosti zaradi kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. V tem času je bila pomembna prioriteta slovenskega predsedstva ravno krepitev odpornosti, članice pa so po Janševih besedah v mesecu novembru sprejele tudi ukrepe, ki predstavljajo močne temelje za nadaljnjo krepitev odpornosti celotne unije. Decembra so bili sprejeti tudi sklepi o prehranski varnosti v kriznih časih. 

Pomembni koraki so bili storjeni tudi na področju zdravja in digitalizacije: na tem področju velja še posebej izpostaviti dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (EMA) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). 

Med pomembnimi prioritetami je bilo tudi okrevanje držav članic od posledic epidemije, pri čemer je unija med slovenskim predsedovanjem potrdila že 22 nacionalnih načrtov za okrevanje, ostalo pa jih je še pet, med katerimi sta tudi poljski in madžarski. 

Janša je med rezultati slovenskega predsedovanja izpostavil tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen. 

Česa med predsedovanjem Svetu EU nismo uspeli doseči? 

V pogajanjih o novem migracijskem paktu zaenkrat nismo dosegli preboja - česar pa, kot pravi Janša, ni niti pričakoval. Se je pa predsedstvo zato nadejalo premika glede podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Ker gre za pomembno področje, za katerega je vezanih precej dilem, bo to vprašanje po Janševem mnenju ostalo aktualno tudi v času francoskega predsedovanja. 

Vse kaže na to, da do zaključka slovenskega mandata ne bo pomembnejšega preboja o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Je pa zato Janša danes izpostavil pomemben signal vrha EU in Zahodnega Balkana glede perspektive članstva za države v regiji (ki je na Brdu potekalo oktobra) in pomen sprejetja širitvenih sklepov, ki se je odvil minuli torek. 

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije