Gre za spomenik inženirski neumnosti in nestrokovnosti, se strinjajo uporabniki na družbenih medijih.
Številne zgradbe in spomeniki, zgrajeni v času Jugoslavije, še danes burijo duhove. Nekateri gradbeni projekti iz tistega časa posebej izstopajo zaradi svoje brutalnosti in nesmiselnosti – kot piše srbski portal City Magazine, je eden takih tudi jez Idbar, ki je v Hercegovini.
Najgrša gradnja v Jugoslaviji
Številni menijo, da je 30-metrski jez, ki je umeščen blizu mesta Konjic na reki Baščici, največji gradbeni polom nekdanje skupne države tako v inženirskem smislu kot v gradbeni izvedbi. Jez pogosto imenujejo celo "spodrsljaj stoletja".
View this post on Instagram
Tudi več kot pol stoletja po njegovi izgradnji jez Idbar vzbuja veliko pozornosti naključnih mimoidočih in ostaja tema razprav med strokovnjaki. Video o tej "betonski pošasti" je nedavno objavil uporabnik Tik Toka, ogledate si ga lahko spodaj.
@istrazibih Brana Idbar na rijeci Bašćici - da li ste je posjetili? #branaidbar #idbar #napustenabrana #konjic #bosna #istrazibih #foryoupage #fyp ♬ All Eyes On Me - Instrumental - Dj Belite
Projekt brez vrednosti
Jez je bil zgrajen leta 1959 v dolini pod goro Prenj. Namen njegove postavitve ni bila proizvodnja električne energije, temveč zaustavljanje nanosa sedimentov reke Baščice, hudourniške reke, ki je prinašala velike količine mulja v Jablaniško jezero. Kljub vloženemu trudu in velikim finančnim sredstvom pa projekt na koncu ni prinesel popolnoma nič.
Ko je bil zgrajen, nihče ni pričakoval, da bo reka Baščica tolikokrat narasla in da se bo voda začela akumulirati z izjemno hitrostjo, vse dokler se ni začela prelivati čez vrh.
Iskanje krivca
Zaradi vode se je na sredini jezu pojavila danes še vedno vidna razpoka. Kmalu po tem so domačini skozi jez naredili še en prehod, skozi katerega še vedno vodi glavna pot do vasi Idbar. Danes je jez Idbar za domače in tuje obiskovalce Hercegovine zelo zanimiva turistična atrakcija.
View this post on Instagram
Po propadu projekta se je začelo iskanje krivca. Glavni strokovnjak, ki je vodil projekt, je bil inženir Dušan Milanović, dela je izvajalo Železniško gradbeno podjetje št. 1 iz Sarajeva, ki po navedbah City Magazina prej ni delalo na jezovih. Nekaj časa so krožile celo govorice, da je glavni arhitekt po neuspehu storil samomor, vendar to ne drži.
Seveda ob vsem ni manjkalo tudi nacionalnih delitev, ki so še dodatno začinile zgodbo. Strokovnjaki iz Srbije so branili Milanovića, medtem ko so ga drugi, predvsem iz BiH, krivili za resne napake, ki so se zgodile med gradnjo jezu.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"