7. 2. 2008, 10:49 | Vir: Playboy

Joj, mami, bajkerce grejo

Bor Dobrin

»Joj, mami, pankerji grejo, jaz bi najraje pobegnil čez mejo,« se glasi refren ponarodele slovenske pank himne, ki pa smo ga mi ob skorajšnjem koncu letošnje motoristične sezone malce predelali, da bolj ustreza našemu namenu: predstavljamo vam, kako so se v letošnjem poletju obnesli najhitrejši motorji sveta! Govorimo seveda o tistih najdražjih dvokolesnih raketah z modelno letnico 2004, od katerih večina potegne do magičnih 300 km/h, skupaj pa z vsega petimi pogonskimi kolesi zmorejo preko 800 konjskih moči.

Mokre sanje sodobnih motoristov so seveda cestni športniki (ali pa cvet slovenskih deklin, ki so jih tokrat jezdile), ki predstavljajo sam vrh tehnološke ponudbe na dveh kolesih. Ravno najmočnejši in s tem tudi najdražji modeli cestnih superšportnikov premorejo vse, kar je še pred dvema ali tremi leti veljalo za dirkaški material, dosegljiv le tovarniškim moštvom na svetovnem prvenstvu. Eksotična oprema, kot so radialne šestbatne zavore ali izpušni sistemi ter motorne komponente iz pregrešno dragega titana, so danes sestavni del motocikla, ki je običajnemu smrtniku na voljo od slabih treh milijonov tolarjev naprej.

Jep, prekleto veliko denarja je to za motor! Rekli boste, da za ta denar človek dobi že nov avtomobil nižjega razreda, v katerem mu razgreto bučo hladi klimatska naprava. Prav imate. A sodobni motocikli že nekaj desetletij nočejo biti nekakšna cenejša oblika transporta oziroma prevozno sredstvo tistega, ki si ne more privoščiti avtomobila. Zato so takšne primerjave neumestne. Motor je danes statusni simbol, prestižna igrača, adrenalinski pripomoček, način življenja ... ali za prenekaterega prepotentneža tudi podaljšek prekratkega, akm, no, saj veste, česa ...

Glede na to, da nas je na uredništvu Burde kar nekaj, ki nam motorji niso neznanka, smo vam najprej želeli pripraviti obširen test vseh lepotcev, tako kot se to običajno počne. Dan na bližnjem dirkališču in atraktivne fotografije pogumnih nagibov s koleni, naslonjenimi na razbeljen asfalt. Peeeeh – v bistvu dolgčas. Ker je na domačem asfaltu motociklizem vse bolj priljubljena panoga tudi med pripadnicami nežnejšega spola, smo se odločili, da na motorje raje postavimo nekaj damske mišične mase. In smo, vsaj po odzivih naključnih mimoidočih na mestu našega snemanja, zadeli v polno!

Predstavljamo vam Playboyev motoklub Zajčice (kakopak), in če boste skupino kdaj opazili v svojem vzvratnem ogledalu, vam svetujemo, da se čim hitreje umaknete na odstavni pas. Saj ste gledali Charlijeve angelčke, mar ne?

Honda CBR

Po mnenju večine uporabnikov je nova Honda CBR 1000 najbolje vozen motor v svojem razredu. Čeprav, vsaj po tovarniških podatkih, motor ne dosega povsem enake moči kot Yamaha ali Kawasaki, je Honda običajno zmagovalka večine primerjalnih testov, saj je genialni konstruktor Tadao Baba s svojimi idejami, izkušnjami in vizijo izdatno pomagal velikemu timu japonskih konstruktorjev pri snovanju novega motocikla. Jasno, Honda je daleč največji od vseh proizvajalcev motociklov in njen razvoj vedno stane največ.

Nova CBR se oblikovno odlikuje z enojnim izpušnim sistemom, speljanim pod sedežem motocikla, kar je trenutno modna muha sodobnih dvokolesnih raket, a je resnici na ljubo treba priznati, da se je tega prvi lotil ravno italijanski Ducati z danes že legendarnim modelom 916. Kljub ne največji moči motorja Hondo odlikujejo najboljše vozne lastnosti in odličen navor, saj njena moč narašča zelo zvezno in enakomerno in je tako motocikel izredno neutrujajoč za vožnjo in hudo uporaben tako v vsakdanjem prometu kot pri adrenalinskih preganjanjih po dirkaškem asfaltu.

Vam izdamo še drobno skrivnost? Tak motocikel lahko za adrenalinski dan, vikend ali dopust tudi najamete. Pokličite Rent a bike Černe na telefon 031 325 449. Pa previdno!

Katja Rodič prisega na Hondo in njena najljubša barva v svetu motociklizma je, jasno, Hondino rdeča, kar je očitno tudi ob pogledu na barvo njenega spodnjega perila. Katja pravi, da ji njena CBR 1000 RR odgovarja, ker motocikel izredno nevtralno leži v dolgih in hitrih zavojih, ko kolenski ščitnik njenega kombinezona znamke BERIK zapraska po grobem asfaltu. Obuta v škornje SIDI, z rokavicami RACER in s čelado SHARK na glavi je Katja videti hudo nevarno. Kako pa naj bi bilo sicer videti dekle na 2.889.000 SIT vredni Hondici, ki sune skoraj 300 km/h, saj premore 998 kubičnih centimetrov zajeten štirivaljnik, iz katerega ta GP-replika iztisne preko 160 konjskih moči!

Suzuki

Suzuki je pravzaprav kriv za vse. Leta 1984 je luč ugledal njihov prvi ‘R’ kot oznaka za Racing. Motor je odprl novo poglavje zgodovine. Pričela se je doba surovih in brutalno hitrih superšportnih dirkalnih replik. Suzukiju GSX R so sledili tudi vsi drugi Japonci. Recept za pripravo je bil videti nekako takole: dvojni aluminijasti okvir, dvojna okrogla prednja luč, oskubljena armaturna plošča s števcem hitrosti in z merilnikom motornih vrtljajev, vrstni štirivaljni agregat z obilo moči, trebušasta kolesa iz lahke litine in superiornimi zavorami in centralni plinski blažilnik.

Celotni motocikel je bil že takrat oblečen v plastičen aerodinamičen oklep in, jasno, odet v tradicionalne Suzukijeve bojne barve, torej v dva odtenka modre in belo. Od tega leta dalje so Suzukijevi superšportniki ves čas v samem vrhu tako na dirkališčih kot tudi na ceti. V sezoni 2003 je Suzuki predstavil svojo zadnjo evolucijo GSX 1000 R, ki je v hipu postal cestni kralj in gospodar tekmovalnih stez.

A z letošnjo predstavitvijo nove Yamahe, Honde in Kawasakija je ostal nekoliko zadaj, vsaj kar se motornih zmogljivosti tiče. A tudi Suzukijevci ne sedijo križem rok. Po prvih napovedih so se že pojavile tudi verjetnostne skice novega modela z letnico 2005. Japonci obljubljajo popolno kopijo tovarniškega stroja GP, ki naj bi kot prvi serijski motor v zgodovini menda ponujal prek 200 konjskih moči. Če bo res tako, je novi kralj tako rekoč že znan!

Katja Mlakar prisega na škornje OXTAR, glavo ji varuje čelada HJC, najraje pa se ogrne v žensko motoristično jakno znamke FIRST. Vabi vas, da se ji pridružite na sopotniškem sedežu njenega Suzukija GSX 1000 R, ki premore 988 kubičnih centimetrov in vrstni štirivaljni štiritaktni motor s po štirimi ventili na valj, kar zadošča za 152 konjskih moči, izmerjenih na zadnjem kolesu. Katja pravi, da uživa v vožnji po zadnjem kolesu in da ji ni niti malo žal, da je za svojega lepotca odštela 2.790.000 SIT.

Kawasaki

Eno konjsko moč na en kilogram teže, se je glasila formula, s katero so poševnooki inženirji pri Kawasakiju snovali nov model z oznako ZX 10. Rodila se je cestna formula, ki se danes uvršča med tri najhitrejše serijske motocikle. Divji Kawasaki je enako kot Yamahina R1 motocikel superlativov, saj njegove zmogljivosti daleč presegajo vse, kar zmore, zna in si upa še tako zahteven uporabnik.

Kawasakijevo zelena Ninja, kot nosijo imena njihovi cestni dirkalniki, je brutalno močan motocikel, ki ga odlikuje izjemna vodljivost in okretnost, zahvaljujoč majhni teži in eksplozivnemu motorju, pa tudi stratosferični pospeški in končna hitrost, ki vsaj po tovarniško umerjenem števcu preseže magičnih 300 km/h. Naš testni motocikel je bil opremljen še z Akrapovičevim tekmovalnim izpuhom iz titana in karbona, kar je zeleni pošasti dalo še posebno divji zvok, ob katerem se je voznikom ježila koža, dekletom pa ... no, pač kaj drugega.

Zelo nas je navdušil Kawasakijev videz, saj oblikovno spominja na agresivno žival, še najbolj na morskega psa, malo pa nas je razočarala le nova, v celoti digitalna armaturna plošča, ki je bistveno manj pregledna kot klasični analogni merilniki.

»Čeprav je tudi serijski izpuh iz titana, sem moji Ninji najprej zmontirala Akrapovičev izpuh, ob katerem se motor še lepše odziva na dodajanje ročice plina. Poleg tega sem pridobila nekaj konjskih moči, saj mi je bilo serijskih 175 konjev kmalu premalo,« je povedala voznica 2.926.000 SIT vrednega Kawasakija ZX 10, Tina Grošelj. Ker se k barvi njenega motocikla podata le zelena in črna, si je Tina omislila hlače znamke CLOVER, čelado HJC, rokavice WINTEX in škornje SIDI. »Najbolj sovražim počasne voznike in vse tiste, ki na prehitevalnem pasu s kamp prikolicami taborijo že na cesti. Jep, takrat le pritisnem na plin in izstreli me mimo, tako da drugim pokažem le izpušno cev svoje rakete.«

Ducati 999

Mr. Duce osebno. Ducati ni najnovejši, ni najhitrejši in ni najboljši. Je pa najdražji, najlepši in med vsemi nedvomno najbolj zaželen. Rdeči lepotec dokazuje, da ni vse moč motorja, temveč da precej pomeni tudi ugled, znamka, tradicija, zvok in seveda številne dirkaške zmage v razredu superbike, kjer že vrsto let Japončki ne sežejo Italijanom niti do kolen.

Ducati je ferrari med motocikli. Ekskluziven, rdeč, nedostopen, zmagovit. Prenekateri ljubitelji Ducatijevih motociklov tej znamki zamerijo le to, da so odpustili kultnega oblikovalca Massima Tamburinija, ki je zrisal legendarni model 916 z dvojnim izpušnim sistemom pod sedežem in enojno nihajno roko, ki je po mnenju poznavalcev še danes najlepši motocikel vseh časov in s katerim se novi 999, katerega avtor je Francoz Pierre Terblanche, ne bo mogel nikdar primerjati.

No, ker imajo vsake oči svojega ‘malarja’, bomo odločitev o oblikovni dovršenosti prepustili vam, mi vemo le, da je novi Duc 999 še vedno sanjska igrača in da je njegovo dvovaljniško desmodromično grmenje, ki ga vedno spremlja cingljanje suhe večploščne sklopke, še vedno melodija, ki v sladki sen ponese vsakega ljubitelja prave italijanske tehnike. Kljub temu, da se po motornih zmogljivostih ne more niti približno primerjati z japonsko konkurenco, verjamemo, da bi večina dvokolesnih navdušencev segla ravno po tem konjiču, pa čeprav bi ga dobili brez naše playmatke Brigite v sedlu.

Playboyevo dekle leta, Brigita Mlinar, pravi, da ne prisega na obilo moči, temveč na tradicijo in ugled. Vozi Ducatija 999, ki velja celih 4.148.000 SIT, in nosi jakno RACER, čelado SHARK in škornje OXTAR. »Že res, da moj Ducati premore navidez skromnih 124 konjskih moči pri 998-kubičnem dvovaljnem pogonskem agregatu V-zasnove, toda zaradi tega se moj desmodromični motocikel odlikuje z izredno vodljivostjo in odličnim navorom,« je povedala Brigita, ki je dodala, da na avtocesti japonska konkurenca res ni dosegljiva, na zavitih gorskih cestah pa jo druga dekleta s kluba le stežka dohajajo.

Yamaha R1

Po mnenju prenekaterega zagretega motorista je ravno Yamaha najlepši motocikel letošnje sezone. Nova R1 navdušuje z dvojnim salamasto prirezanim izpušnim sistemom, ki lepo greje zadnjico njenega voznika, kateremu pa bi bilo zaradi divjih yamahinih pospeškov nedvomno vroče, četudi bi namesto na izpušnih glušnikih sedel na ledeni kocki. Izredno vodljiv motocikel s superzmogljivim agregatom in še boljšimi zavorami je sanjska igrača za vse, ki ljubijo hitrost. Nekaj na ta račun pove že dejstvo, da je R1 daleč najbolje prodajan superšportnik na domačih tleh in da je visoko na lestvici tudi v svetovnem merilu.

Mi smo bili nad vožnjo navdušeni, opazili smo le nekoliko širšo zasnovo motocikla, kot je to na primer pri Kawasakiju ali Ducatiju. Pri visokih hitrostih navdušuje nova R1 z izredno mirnostjo motocikla, na trenutke pa dobi voznik občutek, da bi ta motocikel potreboval še vsaj sedmo in osmo prestavo, saj pri pospeševanju v šesti, tudi pri hitrostih nad 250 km/h, sune tako iskrivo, da jasno pokaže, da zaloge moči še zdaleč ni konec. Jep, ravno R1 je drugi od treh najbolj zmogljivih cestnih superšportnikov, ki bodo na vsak način presegli vaša pričakovanja.

Anja Bohinjc se je na naše snemanje pripeljala z novo Yamaho R1. V hlačah TIGER FIRST in škornjih SIDI je snela Yamahino čelado znamko SHOEI in nataknila Yamahina očala ter majico. »Prisegam na Yamaho. Nova R1 je odlična in ni mi žal za 2.952.000 SIT, ki sem jih porabila za motocikel.

S 175 konjskimi močmi je nova R1 mnogo boljša, kot je bila lanska, in navdušuje me, da motocikel potegne vse tja do 300 km/h. Zdaj nič več ne zamujam predavanj. Poleg tega pa priznam, da se mi zdi Yamahin zadek precej bolj seksi kot kak fant, ki običajno le debelo pogleda, ko se peljem skozi mesto.«

TEKST: Gaber Keršišnik

FOTO: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah