Polovica ameriških zveznih držav izvoli dva človeka v senat Združenih držav Amerike ne glede na to, da v njih živi neprimerno več ljudi kot v preostali polovici držav. Ker je senat, ki velja za 'višji dom' in prestižnejšo ustanovo dvodomnega kongresa, saj je manjši, ima več politične moči in daljše, torej 6-letne mandate, izjemnega pomena, se praksa dveh izvoljenih v 100-članski senat glede na močno spremenjeno demografsko sliko že dolgo ne zdi več 'reprezentativna'.
Nič čudnega, ko pa je tovrstna praksa onkraj luže v veljavi že vse od leta 1787, ko je bila na ustavni konvenciji v pensilvanijski Philadelphiji zapisana v prvi člen ustave. V tej isti točki so bili odrejeni odstotki glede na posamično zvezno državo izvoljenih v predstavniški dom kongresa.
Nereprezentativen senat
Twitter je te dni obšel zemljevid, ki jasno prikazuje aktualne nesorazmernosti, ki izhajajo iz slepega sledenja več kot dvesto let stari tradiciji.
"28 senatorjev iz teh 14 zvezdnih držav predstavlja skupaj manj ljudi kot 2 senatorja iz Kalifornije," je z zemljevidom sporočal uporabnik @WardQNormal in v niti pod taistim tvitom dodal: "Celotna populacija Wyominga (97,800 kvadranih milj) je manjša od populacije San Francisca (47 kvadratnih milj)."
Nereprezentativni predstavniški dom
V debati, ki se je razvila pod izvornim tvitom, so uporabniki nato opozorili tudi na druge sorodne nesorazmernosti ustroja ameriške demokracije, med drugim tudi na cenzuse, po katerih so izvoljeni predstavniki v predstavniški dom kongresa.
Largest district: 990,000 (MT)
— Ward Q. Normal (@WardQNormal) October 18, 2020
Smallest district: 530,000 (RI 1st)
This isn't (just) about California. Our country is vastly different than it was 240 years ago. Maybe we could make some changes so our system better represents the population today.
Po cenzusu iz leta 2010 se je tako zgodilo, da je imela Kalifornija kar 53 predstavnikov, medtem ko sedem zveznih držav (med njimi Delaware, Vermont in Wyoming) po enega. Cenzusi Združenih držav se odredijo enkrat na deset let. In čeprav je nova odreditev glede na spremenjene podatke nujna, je ta proces trenutno upočasnjen zaradi pandemije.
Številni Američani so mnenja, da je tudi model predstavniškega doma zastarel.
Skupno število predstavnikov je omejeno, kar samo po sebi pomeni, da bodo države z manjšo gostoto prebivalstva močneje reprezentirane kot druge.
Elektorski glasovi, ki ne sledijo glasovom ljudstva
Eden kontroverznejših elementov ameriškega volilnega sistema pa je seveda tudi sistem elektorskih glasov, s katerimi vsaka štiri leta izvolijo novega predsednika in podpredsednika.
Po tem sistemu vsaka zvezna država svoje elektorje nastavi na sebi lasten način, države manjše gostote tam živečega prebivalstva pa premorejo več volilne oči kot neprimerno gosteje naseljene. Sistem elektorskih glasov namreč pomeni, da se bodo elektorski glasovi nagnili v korist predsedniškega kandidata po merilu popularnosti in torej ne glede na to, koliko ljudi je zanj dejansko glasovalo. Tako se lahko zgodi, da volitve izgubi kandidat, ki je v resnici prejel več glasov ljudi.
To se je leta 2016 zgodilo Hillary Clinton, ki je s tremi milijoni glasov več izgubila volitve proti Donaldu Trumpu, pa tudi Al Goru leta 2000, ki je izgubil volitve proti Georgeu Bushu mlajšemu.
Kritike inštituta elektorskega kolegija in ameriškega volilne sistema postanejo glasne na začetku vsakega novega volilnega cikljusa, navkljub ugovorom, da sistem ni pošten, pa stvari ostajajo bolj ali manj nespremenjene že stoletja.
Novo na Metroplay: Ajdan Pajntar o organizaciji porok, ljubezni do cvetja in dekoraciji dogodkov