Kako so v hekerskem napadu na NiceHash ukradli za več deset milijonov evrov bitcoinov

Pravna pooblaščenka družbe NiceHash je v sredo podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja vdora v informacijski sistem družbe z območja Ljubljane. Za to kaznivo dejanje je, kot je pojasnil pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav, zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do petih let.

NiceHash je uporabnike o napadu obvestil v sredo prek družbenih omrežij, na spletni strani pa so zapisali, da je prišlo do vdora v njihov sistem, incident pa še preiskujejo, zato so za 24 ur prekinili vse operacije. "Prišlo je do vdora v naš plačilni sistem, vsebina denarnic bitcoinov pa je ukradena," so navedli.

Dodali so, da še preiskujejo, koliko bitcoinov, katerih cena je trenutno pri 15.000 dolarjih, je bilo odtujenih. Uporabnikom so svetovali tudi, da spremenijo geslo.

Po neuradnih informacijah medijev naj bi hekerji ukradli za približno 56 milijonov evrov kriptovalut, česar pa v družbi še niso potrdili. Vodja marketinga v družbi NiceHash Andrej P. Škraba je za STA sporočil, da sodelujejo s preiskovalci, več od tega, kar so objavili na spletni strani, pa ne morejo povedati.

"Preiskovalna dejanja ta trenutek potekajo zelo intenzivno, zato ne moremo govoriti o podrobnostih, lahko pa povem, da se s primerom ukvarjajo za to ustrezno strokovno usposobljeni kriminalisti z različnih področij kriminalitete," pa je pojasnil pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije.

Slovenski kriminalisti pri tem mednarodno sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi državami. Lindav sicer ni želel pojasniti, za katere države gre, saj bi s tem po njegovih besedah lahko prišlo do uničenja dokazov.

Policija je, kot je dodal, skopa z izjavami, saj je potrebna določena mera previdnosti. "Zagotavljam pa, da bomo v okviru preiskave preiskali vsa uradno pregonljiva kazniva dejanja, ki bodo odkrita," je povedal.

Strokovnjak za kriptovalute Peter Trček med možnimi razrešitvami hekerskega vdora v podjetje NiceHash vidi tudi to, da bi žrtev in napadalec morda poskusila doseči dogovor, po katerem bi NiceHash lahko odkupil ukradene bitcoine z določenim popustom. Napadalci bodo namreč ukradene bitcoine zaradi njihove izsledljivosti zelo težko unovčili.

Bitcoinom je namreč zelo lahko slediti, v vsakem trenutku se lahko preveri zadnje transakcije z njimi. Ukradenih torej ne bo hotel kupiti nihče. Tokratni vdor pa po Trčkovem mnenju ne bo preveč vplival na ceno bitcoinov, ki v zadnjem času žanjejo veliko zanimanja tudi pri Slovencih, ki pogledujejo proti morebitnim velikim zaslužkom. Temu botrujejo med drugim rekordne vrednosti bitcoina kot najbolj znane kriptovalute.

Kriptovalute je mogoče kupiti v menjalnicah, ali si jih prislužiti z delom, najpogosteje rudarjenjem kriptovalut. Ena bolj znanih evropskih menjalnic je slovensko-luksemburški Bitstamp, ki podpira kriptovalute bitcoin, bitcoin classic, litecoin, ether in ripple.

Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oz. blockchain.

V glavni knjigi so zapisane vse transakcije, ki so bile kadar koli opravljene med dvema naslovoma kriptokovancev kjer koli v omrežju. Ko je ustvarjen nov blok, se ga doda v verigo blokov, ki se tako neprestano posodablja. Vpogled vanjo imajo vsi uporabniki kriptovalut.

Rudarji med seboj tekmujejo, da bi prvi dokončali določen blok. To počnejo z uporabo posebne programske opreme. Vsakokrat, ko nekdo uspešno ustvari verigo blokov, za nagrado prejme kriptovaluto v določeni vrednosti.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice