Po številnih državah narašča zaskrbljenost nad hrano, ki jo uživamo - predvsem zaradi kemikalij, ki jo vsebuje.
Kot poroča portal Time.com, so se s tem vprašanjem začeli aktivneje ukvarjati nekateri politiki v ZDA. Tako je na primer januarja letos ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr. izjavil, da prehranska veriga 'zastruplja' ljudi, medtem ko je novi direktor FDA, dr. Marty Makary, na zaslišanju v senatu marca dejal, da kemični aditivi "masovno drogirajo otroke naše države". Obljubil je, da bo natančno preučil vpliv kemikalij kot možnih povzročiteljev vnetij in bolezni.
Ob tem isti vir navaja, da je pred 150 leti večina hrane prihajala z lokalnih kmetij, medtem ko danes prihaja iz oddaljenih koncev sveta - pri tem pa je polna težko izgovorljivih sestavin, številne med njimi pa so prav kemikalije. “Obstajajo dokazi, da sintetične kemikalije – bodisi namenoma ali nenamenoma dodane hrani – prispevajo k razvoju kroničnih bolezni,” pravi dr. Leonardo Trasande, profesor pediatrije na NYU School of Medicine.
Zakaj je toliko kemikalij v hrani?
Podjetja lahko dodajajo potencialno nevarne kemikalije v hrano brez neodvisnih testiranj – in to brez odobritve FDA – zaradi luknje v zakonodaji, imenovane GRAS (Generally Recognized As Safe). To pomeni, da kemikalija velja za varno, dokler se ne dokaže nasprotno. “Približno 10.000 kemikalij je bilo dodanih živilom, številne med njimi pod GRAS,” pravi Trasande.
Primer za to je rdeče barvilo št. 3 oziroma Red Dye No. 3. Gre za barvilo, ki je bilo v uporabi od 60. let, šele januarja lani pa so ga razglasili za nevarnega. Kar četrt stoletja potem, ko je bilo zaradi povezav z rakom prepovedano v kozmetiki. Trasande je to komentiral z besedami, da gre za kapljo v morje in da so potrebne sistemske spremembe.
Seznam problematičnih aditivov
Zakon o prepovedi omenjenega barvila ne bo začel veljati do 2027, zato zakonodajalci v več ameriških zveznih državah že poskušajo prepovedati nekatere kemikalije prej, in sicer zaradi povezav z rakom, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo. Posebno nevarni so aditivi, ki motijo endokrini sistem oziroma vplivajo na hormone. “Ko zmotiš delovanje ščitnice, vplivaš na vse: srce, možgane, mišice in kosti,” pravi Trasande.
Ob tem je treba poudariti, da je največ kemikalij v predelani hrani. Zato je treba uživati čim več celovitih živil, predvsem zelenjave in sadja. Ekološko pridelana hrana vsebuje manj pesticidov, med najbolj onesnaženimi živili (če niso pridelana ekološko) pa so jagode in špinača.
Kemikalije v embalaži hrane
Tudi plastična embalaža vsebuje motilce hormonov, kot so:
-
BPA
-
ftalati
-
bisfenoli
-
PFAS (nelepljive snovi)
Te snovi lahko prehajajo iz embalaže v hrano, predvsem pri gaziranih pijačah in mesninah. Zato je bolje, da izbiramo sveže izdelke brez embalaže, hrano doma shranjujemo v steklenih ali jeklenih posodah in se izogibamo konzervirani hrani.
Kdo je najbolj ogrožen?
Izpostavljenost kemikalijam bi seveda morali zmanjšati vsi, a še posebej tisti, ki so najbolj ranljivi: nosečnice, dojenčki in majhni otroci. Študije v Kaliforniji so namreč pokazale, da barvila vplivajo na spomin in učenje pri otrocih, v kombinaciji z nekaterimi konzervansi pa lahko vplivajo na vedenje otrok. A pri tem je treba dodati, da se velja izogniti paniki. Namesto drastičnih ukrepov se raje osredotočimo na vire. Če vsak dan uživamo hrano z umetnimi sladili ali emulgatorji, omejimo vnos oziroma - zmanjšajmo ga. Predelano hrano je mogoče nadomestiti z bolj naravnimi alternativami, kot je sveža hrana. Mogoče se je izogniti tudi plastični embalaži - tako da raje uporabimo stekleno. Ko začnemo izbirati bolj pametne prehranske odločitve, se zmanjša tudi tveganje, poroča Times.com.
Novo na Metroplay: Gašper Rifelj o družini, delu radijskega in televizijskega voditelja ter poti, ki mu je namenjena