V žarišču enega najbolj ogroženih vojnih območij v Ukrajini še ulični spopadi

Ukrajinski Mariupol je eno izmed mest, od katerih je vojna vihra terjala največji davek. V mestu, ki je pomembna strateška točka, saj bi Rusi z njegovo osvojitvijo pridobili nadzor nad jugovzhodnim območjem Ukrajine, je po navedbah ukrajinskih oblasti ujetih 300.000 prebivalcev, ki brez ogrevanja, v pomanjkanju hrane in pitne vode živijo v grozljivih razmerah.

V nedeljo zvečer so ruske oblasti od Ukrajine zahtevale, da njeni vojaki odložijo orožje in mesto ob Azovskem morju zapustijo do ponedeljka zjutraj, a v Kijevu ultimat zavračajo, je sporočila namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk. "O predaji orožja ne moremo govoriti. O tem smo že obvestili rusko stran," je dejala za ukrajinske medije.

Rusi so od Kijeva odgovor na svoje zahteve pričakovali do 3. ure zjutraj po srednjeevropskem času. V primeru ukrajinske predaje bi po lastnih besedah vzpostavili humanitarne koridorje za umik prebivalcev. Civiliste naj bi na kontrolnih točkah čakali avtobusi, ki bi jih prepeljali na različne cilje, tudi v Rusijo, kjer jih po besedah ruskih predstavnikov čakajo topli obroki in zdravniška pomoč.

Iz Moskve navajajo tudi, da naj bi bilo v njihovi državi že 60.000 rešenih prebivalcev Mariupolja, ki naj bi govorili o množičnih zločinih, ki naj bi jih storile mariupoljske oblasti. Zaradi tega ruska stran predstavnikom Mariupolja grozi z vojaškim sodiščem.

Ukrajinske oblasti ob tem nasprotno stran obtožujejo namernih manipulacij in jim očitajo, da se vedejo kot teroristi, ko zvečer obljubljajo odprtje humanitarnih koridorjev, nato pa jih zjutraj obstreljujejo. Ruske sile sicer mesto popolnoma obkrožajo, prodrle pa so že tudi v samo mesto, kjer potekajo ulični spopadi. Satelitski posnetki pričajo, da je bilo v nenehnem obstreljevanju v minulih dveh tednih uničenih okoli 80 odstotkov mesta.

Rusija je tam med drugim zadela več civilnih zaklonišč, šol, bolnišnico in gledališče. Nazadnje so iz mesta v nedeljo poročali, da je ruska bomba opustošila umetniško šolo, kamor naj bi se pred tem zateklo kakih 400 civilistov. Ukrajina trdi, da ti napadi predstavljajo vojne zločine in se bodo kot takšni zapisali v zgodovino.

Ukrajinske oblasti Rusom očitajo tudi namerno ustvarjanje humanitarne krize, prisilno odvažanje tamkajšnjih prebivalcev v Rusijo, celo ugrabitev ljudi, ki naj bi jim Rusi vzeli ukrajinske dokumente ter jih prevažali na prisilno delo na odročna območja v Rusiji, a teh navedb zaenkrat ni mogoče neodvisno potrditi.

Po besedah ukrajinske poslanke Ine Sovsun so Rusi več tisoč ukrajinskih državljanov odpeljali v t. i. izbirne tabore v Moskvi, od koder jih nato pošiljajo v zelo odročne dele države, kjer so prisiljeni podpisati dokumente, da bodo tam ostali in zastonj delali dve, tri ali celo več let. Poslanka je govorila celo o domnevnih ugrabitvah 350 ukrajinskih otrok, ki naj bi jih Rusi iz mesta odpeljali neznano kam.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču