Še v časih zloglasnega apartheida je potomec holandskih priseljencev Rohan Vos prenovil prvo staro vlakovno kompozicijo in podjetje Rovos Rail je leta 1989 začelo organizirati luksuzne vožnje med obmorskim Cape Townom in celinsko Pretorijo.

Zanimanje ljubiteljev udobnih potovanj je preseglo pričakovanja in danes vozijo v umirjenem ritmu po afriški celini kar tri vlakovne kompozicije. Poleg petih južnoafriških krajev se lahko popeljete tudi mimo mogočnih Viktorijinih slapov vse do Dar es Salaama ob Indijskem oceanu ali pa prek Kalaharija do Windhoeka v Namibiji.

Z vlakom na golf!

Gostje potovanja z Rovosom že od prihoda na železniško postajo Capital Park uživajo v vsem udobju. Lastnik si vedno vzame čas in potnike pred odhodom osebno pozdravi ter poklepeta z njimi. Posebno je ponosen na izlete, ki so v programu samo nekajkrat na leto in so njegovim obnovljenim lepotcem prinesli naziv »najbolj luksuznih vlakov na svetu«.

Med njimi je najprestižnejše junijsko 13-dnevno potovanje iz Cape Towna v Dar Es Salaam. To stane srečneže, ki jim uspe dobiti prostor v dvoposteljnem luksuznem apartmaju, 7600 dolarjev. Tisti, ki bi se med vožnjo želeli kopati v kadi in imeti v svojem kraljevskem apartmaju dovolj prostora za ples s spremljevalko, pa bodo odšteli še dodatnih 2350 zelencev.

Pred dvema letoma je Rohan Vos na željo številnih prijateljev, s katerimi ga druži veselje do golfa, izpeljal tudi prvo potovanje z igranjem na petih najbolj znanih golfiščih v Južni Afriki. Med devetdnevnim golf safarijem se igralci po zgodnjem zajtrku odpravijo na igrišče in s štartnim strelom vsi hkrati začnejo igro. Vsaka skupina je sestavljena iz štirih igralcev, in ker ima golfišče 18 igralnih polj, lahko vseh 72 potnikov konča ob istem času.

To organizatorjem omogoča, da se z lahkoto držijo natančno izdelanega urnika potovanja, med katerim je dovolj časa tudi za oglede naravnih lepot Južne Afrike in Svazilanda. Dolge razdalje vlak premaguje tudi z nočno vožnjo, pred prihodom v Durban pa si igralci privoščijo prost dan na safariju v rezervatu Hluhluwe in križarjenju po jezeru Svete Lucije.

Ob obali Indijskega oceana si naberejo moči še za tri golfske turnirje, ki se končajo na slovitem igrišču najboljšega južnoafriškega igralca vseh časov Garyja Playerja v Sun Cityju.

Za vrhunski golf, skrbno izbrane kulinarične užitke in nebeško udobje na vlaku, ki odpelje sladokusce na pot samo aprila in septembra, je treba odšteti 2600 dolarjev. Podobno ceno ima tudi osemdnevno potovanje po najlepših predelih Južne Afrike, ki se junija vsako leto konča v Cape Townu, enem izmed petih najlepših mest na svetu. Najdražji potovanji sta letalska safarija po južni in centralni Afriki, ki goste enkrat na mesec popeljeta na vožnjo z vlakom in obnovljenim starim letalom convair 440 iz leta 1954.

Ker je v njem prostora le za 44 potnikov, Rovosova kompozicija vozi po tirih s samo 14 vagoni, v katerih je prostora za 42 potnikov, ki tako poleg ogleda Južne Afrike z vlakom največji del potovanja letijo na različne konce celine – v delto reke Okovango v Bocvani, Swakopmund v Namibiji, do Viktorijinih slapov v Zimbabveju in v Krugerjev park na meji med Južno Afriko in Mozambikom, ki je največji rezervat divjih živali na svetu. Sedemnajst dni na tirih, v zraku in na vodi stane sedem tisoč osemsto ameriških dolarjev!

Šampanjec, šampanjec in zvezde

S taksijem sva se z Matejo prebijala proti železniški postaji v središču Cape Towna. Kljub gneči rednih vlakov si je Rovos izboril pravico do svojega perona, ki ga za odhod kompozicije proti Pretoriji še dodatno uredijo. Postreščki so takoj priskočili in odnesli prtljago, midva pa sva se pridružila gostom ob požirku šampanjca.

Zaradi vse slave, ki jo uživa Rovos, sem naivno pričakoval družbo izbranih dam in gospodov, oblečenih tako kot v kolonialnih časih. Vendar dvodnevno potovanje do Pretorije ni preveč zahtevno, zato je med nami večina takih, ki so, tako kot midva, izbrali nekoliko dražjo možnost potovanja do glavnega mesta Južne Afrike. Na vlaku je bilo največ Američanov, Ircev in Angležev, le Nemcev ni bilo na spregled. Verjetno zaradi njihove pregovorne varčnosti, saj je polet do Pretorije kar nekajkrat cenejši od vožnje z Rovosom.

Pred odhodom nas je nagovoril in nam razložil potek potovanja gospod šef Rohan Vos osebno, ki je samo zaradi tega priletel v Cape Town. Nasmehi in tople besede so seveda deževali od vsepovsod.

Potniki so na vlaku deležni kraljevskega udobja, saj so v vsakem vagonu samo trije apartmaji s francosko posteljo in ročno izdelano kopalnico. Najdražji meri 16 kvadratnih metrov in ima poleg velike postelje in sedežnega dela še prostorno kopalnico s prho in veliko viktorijansko kadjo.

»Hotelska soba na kolesih« je opremljena z vsemi dodatki za razvajanje, posebno pomembna pa je klimatska naprava, saj skrbi za dnevno in nočno udobje med vožnjo po črni celini. Da bi bilo vse malo bolj »kolonialno«, so se opremljevalci vlaka odpovedali televiziji in radijskim sprejemnikom, goste pa pred potovanjem prosijo, naj prenosne telefone uporabljajo samo v svojih sobah.

Prtljaga naju je že čakala v apartmaju, na mizici pa nekaj dobrot in obvezen šampanjec. Točno ob enajstih se je oglasila piščalka in vlak je odpeljal na 1600 kilometrov dolgo pot, po kateri so pred 160 leti belci prvič potovali proti notranjosti dežele. Cape Town imenujejo tudi »mother city« Južne Afrike, saj so Nizozemci davnega 1652 postavili nekaj hiš kot okrepčevalno postajo za mornarje, ki so pluli iz Evrope proti Indiji.

Oblačen dan nama ni ponujal bogatega razgleda in po dveh urah ležerne vožnje je napočil čas za kosilo. Stevardesa se je z gongom v roki sprehodila skozi kompozicijo in oznanila, da sta oba jedilna vagona pripravljena. Odločila sva se za starejšega, izbrala mizo za dva pri oknu in pozorno preučila jedilnik s tremi meniji.

Po nasvetu natakarja sva se tudi odločila za izbor vina in rdeči shiraz se nama je tako prikupil, da sva ga pila tudi po tem, ko sva z avtomobilom že križarila med živalskimi rezervati na severu in obalo Indijskega oceana na jugu države. V ceno potovanja je poleg postrežbe vključena tudi vsa hrana in pijača, kar pomeni, da na vlaku ne potrebujete denarnice.

To najbolj radosti ljubitelje žlahtne kapljice, saj so afriška vina pravi hit na svetovnem trgu in je zadovoljstvo gostov ob vrhunski degustaciji še toliko večje. Popoldne sva nato preživela v knjižnici in ob srebanju čaja prebirala knjige o lepotah Južne Afrike. Po enournem postanku in ogledu muzeja v Matijsfonteinu je sledila še večerja, za katero sem si moral v skladu s protokolom nadeti kravato in suknjič.

Športno oblečeni turisti, s katerimi sva si še pred eno uro ogledovala zaspano podeželsko mestece, so se prelevili v dame in gospode visoke družbe. Ne čisto vsi, a za pridih starih časov je bilo nekaj golih hrbtov osivelih dam, pokritih s svilenimi rutami, čisto dovolj. In seveda odlični shiraz …

Po večerji sva zavila še v zadnji vagon, na koncu katerega je posebna opazovalna ploščad. Z nje je mogoče fotografirati in snemati raznoliko afriško pokrajino, v kateri se da z malo sreče videti tudi divje živali. Vrhunsko založen bar s pijačo in cigarami je seveda takoj našel svoje privržence, ki so tam pripovedovali zgodbe z vseh vetrov.

Nasmejani barman je ustregel še tako zahtevni želji in pogovor ni zamrl vse do polnoči, ko smo odtavali proti sobam. Na postelji nas je čakalo še zadnje presenečenje tega dne! Vedno nasmejane stevardese in stevardi ter drugo osebje na vlaku so vsak odgovorni le za en vagon, v katerem potuje šest gostov. Medtem ko potniki odidejo na zajtrk, kosilo in večerjo, vedno diskretno in urno pospravijo sobo in uredijo vse potrebno za njihovo dobro počutje.

Veliko dela imajo predvsem z večernimi oblekami, ki jih na daljših potovanjih odnesejo v pralnico in čistilnico, saj sta za moške zvečer obvezna suknjič in kravata. Pa tudi majhna presenečenja v obliki čokoladnih bonbonov in male steklenice šampanjca, preden se odpravijo k počitku, gostom privabijo nasmeh na ustnice. Tako sva po zadnjih požirkih penine utonila v morju zvezd, ki so se med vožnjo proti osrčju države risale skozi okno.

Redna potovanja z Rovos Rail

• Iz Pretorije v Cape Town (ali obratno) z vmesnima izletoma v Kimberley in Matjiesfontein (48 ur, 1600 km). Osnovna cena potovanja v dvoposteljni sobi je od 850 ameriških dolarjev naprej.

• Po sloviti »Vrtni poti« med Cape Townom in Georgom (24 ur, 550 km) s postankom v vinski kleti in degustacijo vin. Osnovna cena od 570 dolarjev naprej.

• Iz Pretorije do Viktorijinih slapov z ogledom leopardov v divjini (51 ur). Osnovna cena od 960 dolarjev naprej.

• Iz Pretorije v Durban z obiskom dveh safarijev (Kruger National Park ali Mkhaya Reserve v Swazilandu ali Hluhluwe Game Reserve v Zululandu (55 ur). Osnovna cena od 960 dolarjev naprej.

Več informacij: www.rovos.com

TEKST & FOTO: Aleš Fevžer

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču