Prvo »civilizirano« različico oralnega seksa najdemo v mitu o Ozirisu, egipčanskemu bogu plodnosti. Sovražnik ga je razsekal na koščke, njegova zvesta žena pa obudila tako, da mu je življenje vdahnila skozi njegov ponovno sestavljeni penis. V zgodbi se pojavi tudi Ozirisov oče Geb, bog zemlje, ki je slovel po tem, da je lasten ud dosegel z usti. S to božjo spretnostjo se lahko danes bahajo le trije promili navadnih smrtnikov.

Tudi grški pesniki so že v 7. stoletju pred našim štetjem pisali o oralnih užitkih: »Možje počasi srkajo pivo, ko pristopi ženska in ponižno skloni glavo, da bi opravila svoje delo.« In sto let kasneje: »Če je hotel, da mu z usti obdela tiča, je zahtevala pest kovancev.«

V času javne homoseksualnosti zgodnje Grčije je oralni seks postal nekaj povsem samoumevnega. Izobražene kurtizane, znane kot hetere, so še naprej animirale pomembne atenske može. Uživale so ugled in vpliv, o katerem so žene veljakov lahko le sanjale. »Hetere imamo za užitek, priležnice so za vsakodnevne potrebe, žene pa nam rojevajo zakonite otroke in gospodinjijo,« je govornik Demosten povzel seksualno politiko tistega časa.

Kako je nastala šminka?

Oralni seks so si stari Rimljani predstavljali kot pasivno sprejemanje falusa na eni strani in aktivno obdelovanje na drugi. Recipient je bil zasmehovan, predstavljal je sinonim za šibkost in pokornost, medtem ko je aktivni udeleženec poosebljal moč in zmagoslavje.

Gershon Legman je leta 1969 v svoji monografiji Oralne tehnike in genitalno vzburjenje zagovarjal rimljanski pogled na oralni seks, češ da je vloga moškega kot prejemnika osnovana na »biološkem principu in erotičnih pravilih« ter da oralni seks »tako moškemu kot ženski omogoča najgloblje fizično zadovoljstvo«. Pri Rimljanih je falus veljal za nekaj tako primarnega, da so ga pogosto uporabljali tudi v kazenske namene. Če je rimski kmet na svoji njivi zasačil tatu krompirja, ga je lahko kaznoval tako, da je od njega zahteval oralno uslugo.

Legenda, ki je krožila med Kleopatrinimi sovražniki, pravi, da je egipčanska kraljica v maratonski orgiji s svojimi usti obdelala več kot 100 rimskih plemičev. Grki so jo klicali tudi Meriochane (tista, ki sprejme 10.000 moških) ali Cheilon (tista s polnimi ustnicami). Egipčanske in feničanske prostitutke so svoje oralne sposobnosti oglaševale tako, da so si ustnice barvale živo rdeče, ker naj bi s tem posnemale vulvo. In tako je kot poklon oralnemu seksu nastala – šminka.

Sperma v možganih

V kitajski filozofiji je oralni seks pomenil pot do razsvetljenja samo takrat, ko ni prišlo do izliva esence »janga«, moškega semena. V številnih priročnikih o spolnosti najdemo shematične prikaze tehnik, kako moškemu z vrhunskimi tehnikami obdelati njegov ponos, medtem ko mora sam spermo preusmeriti proti možganom. Falus je pogosto omenjen že v prvem modernem kitajskem romanu, Vaza zlate slive, iz časa dinastije Ming:

»Videla je, kako se je orožje njenega gospoda postavilo visoko pokonci. 'Ljubi,' mu je dejala, 'oprosti, vendar ne morem več zdržati. Moram ti ga obdelati!' 'Daj, vzemi ga. Če ti ga bo le uspelo omehčati!' Ženska je pograbila velikana in si ga zarinila globoko v usta. Celo uro ga je obdelovala, pa ni uplahnil.«

Kama Sutra, indijska enciklopedija seksualnosti, uči, da dober seks prinaša dobro karmo. Oralni odnos vključuje osem ravni oralnega odnosa, med njimi grizljanje, gladenje, sesanje glavice in požiranje sperme. A pozor! Vse faze so izvrševali evnuhi.

Misijonarji užitka

Krščanstvo ni oralnemu seksu prineslo nič dobrega. Cerkveni služabniki so razglasili, da je v božjih očeh dovoljen samo misijonarski položaj. Izključno v razplojevalne namene, seveda le med dvema zakoncema. Leta 1012 je nemški škof predlagal zakon za ženske: »Če je pogoltnila moževo seme v upanju, da jo bo zaradi tega hudičevega dejanja bolj goreče in strastno ljubil, bo morala sedem let delati pokoro na svete praznike.«

Poigravanje z umetnim penisom je srednjeveško grešnico stalo eno leto pokore, uporaba usnjenega jermena je pomenila pet let globe, za uživanje v pasjem položaju pa je bilo treba pretrpeti deset dni ob kruhu in vodi. Morda zato, ker se svetopisemska Visoka pesem neposredni omembi oralnega seksa izogne z metaforo: »Kakor jablana med gozdnim drevjem, tak je moj ljubi med mladeniči. Z užitkom posedam v njeni senci in njen sad je sladek mojim ustom.«

V času renesanse se je oralni seks razmahnil v Franciji in »frenching« je postal sinonim za vsakršno stimulacijo spolovil. Stvar je še danes pravi hit. Playboyeva raziskava, ki je zajela skoraj 6.000 moških po vsem svetu, je pokazala, da so največ oralnega seksa deležni Francozi, sledijo jim Grki, Brazilci in Poljaki. V literaturi zahodnega sveta se oralni seks prvič pojavi v delih francoskega pisatelja Rabelaisa: »Žena bo popila sladek sok z vrha mojega tiča. Pripravljen sem in čakam. Obljubljam in prisegam ti, da bo zmeraj svež, krepak in pripravljen.«

Stoletje genitalnega poljuba

Proti koncu 19. stoletja je začel oralni seks dobivati širše dimenzije. Postajal je sprejemljiv. Pornografijo, ki se je v tem času zelo razmahnila, je oralni seks obsedeno zanimal. Poročeni pari so začeli eksperimentirati in Francozi so s spodbujanjem oralnih aktivnosti nadaljevali. V kratki razpravi je neznani avtor namignil, da je oralni seks najboljši v majhnih sobah z rdečim pohištvom in v kopalnicah.

Kvaliteta naj bi bila zajamčena le ob poznavanju ogrevalnih tehnik – sprehajanju z jezikom gor in dol ter prodiranju s konico jezika, ne da bi se ustnice dotaknile penisa. Avtor bralke spodbuja tudi k uporabi zahtevnejših tehnik, kakor so drgnjenje, grizljanje in vibriranje, medtem ko naj spretno obdelujejo celotne moške genitalije, vključno s pritiskanjem na osrednji del mod. Razprava se zaključi tako, da predlaga še post-oralni pogovor, najbolj priljubljeni temi pa naj bi bili vreme in aktualni politični atentati.

Leta 1926 je bil objavljen prvi ameriški priročnik o spolnosti. Idealen zakon: njegova fiziologija in tehnike ponujajo »genitalni poljub« kot obliko predigre. Toda niti avtor knjige Theodor Van de Velde ni bil popolnoma pripravljen sprejeti oralnega odnosa kot takega, saj je menil, da z lahkoto »odpre peklenska vrata v kraljestvo seksualne perverznosti, še posebej če pripelje do orgazma.«

Charlie Chaplin je bil najbolj razvpita žrtev anti-faličnega vala. Ob ločitvi od žene so ga obtožili, da je »zakrivil in izvršil dejanja, ki so tako odvratna, nečastna in nemoralna, da jih v dobro obtoženemu tukaj ne bomo omenjali.« Chaplin si je od svoje žene zaželel le oralne potešitve. Na koncu ji je moral izplačati 625.000 dolarjev.

Umetnost oralnega

Erotična literatura je imela odločilno vlogo pri razširjanju zanimanja za oralni seks. Najboljši teksti so nastajali pod peresi žensk. Anais Nin je v kratki zgodbi zapisala: »Lizala ga je mehko, nežno, z jezikom je postala prav na vrhu. Stresel se je. Pogledal je proti njenim široko razprtim rdečim ustnicam, ki so čudovito obdajale njegov penis. Z eno roko se je dotikala njegovih mod, z drugo pa je nežno vlekla glavico penisa.«

Francozinja Emmanuelle Arsan je v razvpiti knjigi Emmanuelle leta 1967 odkrila nove globine oralnega užitka: »Raziskovala je bolj in bolj, iskala, se premikala naprej in nazaj; nenadoma se je vrnila na konec njegovega penisa, ga potisnila globoko svoje grlo, tako globoko, da se je skoraj zadušila, in ne da bi se umaknila, ga je začela sesati, počasi in neustavljivo, njen jezik pa ga je objemal in masiral.«

Leto za Arsanovo je John Updike nadaljeval v istem ritmu: »Leno mu ga je obdelovala, on pa je medtem nežno gladil njene ljubke lase. Usta, se mu je posvetilo, so veličastna. Premikajo se po dvoru možganov. Svoja spolovila pošljemo dol, da se parijo kakor kmetje, toda ko se nas usta usmilijo, se misli in telo združijo. Zaužiti drugega je nekaj svetega.« Liki Philipa Rotha se resno spoprijemajo z razgaljenimi dejstvi:

»Je res klečala al' serješ? Je dejansko klečala na kolenih, na svojih kolenih? Kaj pa njeni zobje? Ti ga vleče ali sesa ali kar oboje hkrati? O, bog! Ba-ba-lu, ali si ji končal v usta? O, moj bog! A je pogoltnila ali izpljunila? A je ponorela – povej mi! Kdo ga je dal notri – ti ga je ona dala not ali si ji ga dal not ti ali je šel kar sam not?«

Zvoki globokega grla

Klitoris na dnu požiralnika Linde Lovelace je v filmu Globoko grlo (1972) oralnemu seksu zapel dokončno hvalnico. V naslednjih dveh desetletjih so domove preplavili dobrodošli pripomočki – video kasete. Oralni seks je bil demistificiran.

Hugh Grant se je v nekem nočnem TV showu opravičil, da je prostitutki svoj penis potisnil v precej neprimerno odprtino.

Plačal je 1.180 dolarjev kazni (cena uslug pri prostitutki znaša 1.350 dolarjev) in njegova kariera si je hitro opomogla.

In končno smo pri Billyju Cigari. Clinton je razburkal sceno s priznanjem, da je uslužbenki Bele hiše dovolil oralno obdelavo, in dlakocepil o tem, ali je oralno potešitev moč pojmovati za seksualno dejanje. John Updike je zatrdil, da je oralni seks »celo bolj intimen kot sam spolni odnos, saj vključuje glavo nekoga drugega«.

Predsednik se je znašel v precepu med staro generacijo, ki oralni seks globoko spoštuje zaradi njegove intimnosti, in mladimi brez izoblikovanih vrednot.

Monica Lewinsky bi lahko med sklanjanjem glave proti junaškemu penisu igrala klasično grško hetero, vendar je tudi ona produkt družbe, ki oralni seks pojmuje kot del predigre. Za mnoge mlade je oralni seks najvarnejša oblika spolnega občevanja; tip je potešen, bejba ostane devica, oba ostaneta na pol zvesta. In če hočeš, da ti pride, se ti ni treba niti sleči.

TEKST: Debra Ollivier

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču