11. 10. 2023, 07:16 | Vir: STA
Življenje, polno razočaranj, tegob in neresnic: mineva 60 let od smrti Edith Piaf
Mineva 60 let od smrti francoske šansonjerke Edith Piaf (1915-1963). Pevka, poznana po pesmih, kot sta Non, je ne regrette rien in La vie en rose, je z občutenim petjem in svojstvenim, grlenim in močnim glasom že v mladosti vzbudila pozornost.
Edith Piaf se je kot Edith Giovanna Gassion rodila 15. decembra 1915 v Parizu. Mati, kavarniška pevka, jo je zapustila že v otroštvu, tako da je živela pri babicah. Prvi angažma je s pomočjo Louisa Lepleeja dobila leta 1935 v nočnem klubu.
Zaradi svojega glasu je pevka, okoli katere se je tudi s pomočjo njenih sodelavcev in nje same spletlo kar nekaj mitov, pritegnila pozornost občinstva in že leta 1937 dosegla odmeven uspeh v Theatre de l'ABC.
Pariški vrabček
Po besedah avtorja biografije Piaf, un mythe francais (Piafova, francoski mit, 2013) Roberta Bellereta je bil namen širjenja neresnic o pevki "hraniti mit" o pariškem vrabčku, kot so jo tudi imenovali.
V biografiji je Belleret med drugim razkril, da se Edith Piaf ni rodila na ulici, kot je bilo znano doslej, temveč v bolnišnici, ki se nahaja v 20. pariškem okrožju. Pevka naj bi kot otrok imela resne težave z vidom, ki so po romanju čudežno izginile. Po Belleretovih besedah je pevka med tretjim in sedmim letom trpela za keratitisom, vnetjem roženice, ki lahko poslabša vid.
Biograf trdi tudi, da pevka ni imela nobene posebne politične drže. Zavrnil je trditve, da naj bi pomagala zapornikom v nacističnih taboriščih med drugo svetovno vojno. Izsledil je, da se je pevka leta 1942 med nemško okupacijo Pariza celo preselila v sosesko v bližini gestapovskega generalštaba.
Nastopala po vsem svetu
Po vojni je postala najbolj priljubljena pevka šansonov, zanjo so pisali mnogi znani skladatelji, med njimi Francis Lai in Charles Dumont.
Nastopala je na turnejah po vsem svetu, igrala je v filmih, k uveljavitvi pa je pomagala tudi nekaterim znanim francoskim pevcem, denimo Charlesu Aznavourju.
Kljub velikim uspehom in priljubljenosti je doživela vrsto razočaranj in tegob. Umrla je pri 47. letih. Po smrti ji katoliška cerkev zaradi burnega načina življenja ni želela darovati maše zadušnice, pogreb na slavnem pariškem pokopališču Pere Lachaise pa je spremljala množica privržencev.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice
