Govorili smo s policisti in socialnimi delavki iz centra za socialno delo, da bi preverili, kakšen je postopek obravnave otrok, ki grozijo s streljanjem in uboji.
Ko v osnovnih šolah zaznajo sum načrtovanja strelskega napada, praviloma pristojni najprej obvestijo policiste, ki zavarujejo dokaze. Nato se vključijo tudi strokovni delavci centra za socialno delo.
Spomnimo, le v zadnjem tednu smo poročali o dveh primerih groženj streljanja v slovenskih osnovnih šolah. Enega so zaznali v Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj, drugega pa v Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer. In to več kot mesec po tem, ko so iz Srbije odjeknile novice o usodnem streljanju 13-letnika.
Ko pride policija v šolo
"Takšne prijave na policiji prejemamo vse pogosteje," nam zaupa Anita Kovačič Čelofiga, predstavnica za odnose z javnostmi s Policijske uprave Maribor.
Policisti se vedno in z vso resnostjo odzovejo na vsako tovrstno prijavo in informacije v povezavi z grožnjami streljanja. Policisti z vso skrbnostjo preiščejo vsak primer posebej.
Ob prijavi, ki se nanaša na grožnje, v prvi vrsti izvedejo vse prve nujne ukrepe za ugotovitev izvora, pa tudi resnosti groženj. Vsako prejeto informacijo preverijo, a Kovačič Čelofigova poudarja, da ne zaznajo vedno resne grožnje. "Vsekakor se policisti zavedamo pomembnosti odzivanja na vse pojavne oblike groženj ali nasilja, saj s tem pomembno prispevamo k občutku varnosti, predvsem pa ohranimo varno in spodbudno učno okolje, v katerem se otroci in osebje počutijo prijetno," pravi.
Kadar kaznivo dejanje stori mladoletnik, o dejanju obvestijo starše. "S tem pripomoremo k zavedanju staršev storilca in na ta način lahko preprečimo nadaljevanje takih dejanj," pojasnjuje. Ob tem pa so izvedeni tudi drugi preventivni ukrepi, da se takšna dejanja ne bi ponovila, vključno z obveščanjem centra za socialno delo.
Temeljna naloga policije je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato žrtvam kaznivih dejanj pomagajo ter zagotavljajo njihovo varnost in zaščito ter jim hkrati nudijo ustrezne informacije, s katerimi ob vključevanju drugih institucij poskrbijo za njihovo varnost, umaknitev iz nasilnega okolja ...
Če med postopkom ugotovijo, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star 14 let, kazenski postopek ustavijo in o tem obvestijo organ socialnega varstva. Nadaljnji postopek z otrokom vodi center za socialno delo.
Z otrokom – in starši – se pogovorijo
Pogovor v centru za socialno delo poteka v spremstvu staršev in tudi individualno. Socialne delavke s šolarji govorijo o ravnanjih, obnašanju, načrtovanju življenja v prihodnje, po konkretnem dogodku in vplivu tega na otrokovo/mladostnikovo življenje, nam pojasni Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Pesnica, kjer so pretekli teden obravnavali učenca, ki naj bi v Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj načrtoval napad na več sošolcev.
"Vsekakor je za načrtovanje pomoči nujno raziskati dinamiko odnosov med vsemi družinskimi člani in jih ves čas vključevati v načrtovanje aktivnosti v prihodnosti. Starši dostikrat potrebujejo strokovno pomoč in podporo pri izkazovanju vzgojne nemoči ali apliciranju bolj učinkovitih vzgojnih metod," pojasni, da je naloga centra za socialno delo strokovna pomoč in podpora otroku oziroma družini v celoti.
Pogovori in pomoč po takšnem dogodku lahko trajajo dalj časa. Starša se lahko vključita in poiščeta pomoč tudi v drugih institucijah, kot so pedopsihiatrija, Center za pomoč otrokom in staršem ...
Ali so takšni učenci potem deležni obravnave na psihiatriji?
O tem odločajo strokovnjaki s področja duševnega zdravja, nam Bravčeva pojasni, da center za socialno delo pri takšnih odločitvah ne sodeluje.
Ali takšne učence prevzame center za socialno delo ali lahko še naprej živijo s starši?
Ta odločitev je del odločitve multidisciplinarnega tima in ni pravila. Vsak otrok, vsaka družina je drugačna in zahteva drugačne strokovne pristope. "Vsekakor sodelujemo v skladu s svojimi pristojnostmi," za spletni medij Metropolitan.si razlaga Bravčeva.
Otroci grožnje obžalujejo
Nekateri otroci s tovrstnimi dejanji, kot je grožnja, želijo doseči samo to, da se jih končno vidi in sliši. Dejanskega namena, da bi res kaj komu naredili, nimajo. Nekateri v obupu, ker jih odrasli ne vidimo in ne slišimo, kaj tudi naredijo."Prepričani smo, da svoje dejanje prej ali slej tudi obžalujejo," pa zaključi direktorica Centra za socialno delo Pesnica.
Starši igrajo veliko vlogo
V teh primerih je treba izpostaviti vlogo staršev, ki so s svojim obnašanjem v prvi vrsti zgled otrokom. Ključno je, da se z otroki pogovarjajo predvsem o tem, kaj je sprejemljivo obnašanje in kaj to ni. Da zavzamejo odločno stališče proti nasilju ter da otrokom postavijo jasne meje dopustih ravnanj, dejanj, izjav ...
Predvsem pa morajo otroci dobiti sporočilo, da se v primeru kakršnih koli težav vedno lahko obrnejo na svoje starše ali druge odrasle osebe, ki jim bodo takrat lahko pomagali.
Otrok naj bo zato slišan, še preden se težave pojavijo, saj bo le tako vedel, da bo slišan in zaščiten v vseh situacijah, v katerih se bo znašel.