N. V. | 17. 8. 2023, 20:00
Ne boste verjeli, kaj so najpogostejša kazniva dejanja v Sloveniji (policisti so nam razkrili zanimive podatke)
Kriminalne dejavnosti ne prizadenejo le gospodarstva, temveč tudi naše vsakdanje življenje. Razkrivamo razsežnosti škode, ki jo povzročajo kazniva dejanja, in ugotavljamo, kako vplivajo na našo družbo.
V slovenskem pravnem redu ločimo različne kategorije kaznivih ravnanj glede na škodljivost, nevarnost ter glede na dobrine, interese in vrednote, ki jih družba varuje. Kazniva ravnanja se delijo na tri kategorije, in sicer na kazniva dejanja, prekrške in disciplinske prestopke.
Najpogostejša obravnavana kazniva dejanja v Sloveniji
Kriminaliteto oziroma kazniva dejanja in prekrške spremlja policija, zato smo se obrnili na predstavnico slovenske policije Majo Ciperle Adlešič, ki nam je pojasnila, katera so najpogostejša kazniva dejanja v Sloveniji.
Najpogostejša obravnavana kazniva dejanja v državi so tatvine, ki jih uvrščamo v premoženjsko kriminaliteto. Skupno delež premoženjske kriminalitete zajema približno 60 odstotkov vseh kaznivih dejanj.
Stopnja kriminalitete v Sloveniji
Število kaznivih dejanj, ki so jih odkrili ali preiskali policisti še ne odraža nujno resnične stopnje kriminalitete v državi, a je kljub temu pomemben indikator za razumevanje policijske učinkovitosti pri obravnavi kaznivih dejanj. Razlika je tudi v tem, koliko kaznivih dejanj je preiskanih in koliko jih je policija odkrila med svojim delom. Tako je zanimivo primerjati število kaznivih dejanj, število preiskanih kaznivih dejanj in število kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija.
Podatki policije kažejo, da kazniva dejanja sicer z leti upadajo.
Število kaznivih dejanj se nanaša na skupno število vseh ugotovljenih kaznivih dejanj. To število zajema vse vrste kaznivih dejanj, ne glede na to, ali so bila preiskana ali ne. To je celotna statistika, ki nam pove, koliko kaznivih dejanj se je zgodilo v enem letu.
Število preiskanih kaznivih dejanj se nanaša na število kaznivih dejanj, ki so bila uradno obravnavana in preiskana s strani pristojnih organov, kot je policija ali druge pravosodne institucije. To število nam pove, koliko kaznivih dejanj je bilo dejansko podrobno preiskanih z namenom identifikacije storilcev, zbiranja dokazov in morebitnega nadaljnjega pravnega postopka.
Število kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija se nanaša na število kaznivih dejanj, ki so jih pristojne policijske enote odkrile med svojim delom, bodisi kot odziv na prijavo, patruljiranje ali druge aktivnosti. To število zajema le tista kazniva dejanja, za katera je policija ugotovila, da so se zgodila, ne glede na to, ali so bila kasneje preiskana ali ne.
Specifične kategorije kaznivih dejanj
V Sloveniji je največ kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Gre za običajna kazniva dejanja, ki se pojavljajo v družbi. Ta kategorija zajema širok spekter kaznivih dejanj, ki vključujejo neredke kršitve prava, kot so tatvine, ropi, vlomi, nasilje, posilstva, tatvine avtomobilov ...
Veliko je tudi število kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. To so kazniva dejanja, povezana z ekonomskimi interesom. Ta kategorija vključuje kazniva dejanja, ki se nanašajo na finančne prevare, goljufije, pranje denarja, davčne utaje, zlorabo položaja v gospodarstvu ...
Policisti vsako leto beležijo najmanj kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. Gre za bolj kompleksna kazniva dejanja, ki se izvajajo sistematično. V tej kategoriji so vključena kazniva dejanja, ki jih izvajajo organizirane kriminalne skupine, kot so trgovina z drogami, trgovina z ljudmi, pranje denarja, izsiljevanje ...
Zaskrbljujoče pa je, da policisti vsako leto obravnavajo precejšnje število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete. Ta kategorija zajema kazniva dejanja, ki jih izvršijo mladoletne osebe, torej posamezniki, ki še niso polnoletni. To vključuje različna kazniva dejanja, od manjših kršitev do bolj resnih kaznivih dejanj.
Žrtve kaznivih dejanj
Kazniva dejanja v družbi pogosto zahtevajo žrtve. Zaradi kaznivih dejanj v Sloveniji vsako leto beležimo več mrtvih, hudo poškodovanih in lahko poškodovanih ljudi.
Težko je zaznati upadanje ali povečanje števila žrtev kaznivih dejanj, v oči pa bode velik delež žrtev v letu 2022. Število mrtvih se je med letoma 2021 in 2022 zelo povečalo – iz 24 na 53. V primerjavi s prejšnjimi leti je leta 2022 bilo tudi precej več hudo in lažje poškodovanih žrtev kaznivih dejanj.
Finančna škoda
Kriminal negativno vpliva na gospodarstvo, saj povzroča finančno škodo ter dodatne stroške za varnost. Skupna vrednost škode zaradi kaznivih dejanj skozi leta upada, najvišja je bila v letu 2014 – 815.088,8 tisoč evrov in najnižja v letu 2022 – 228.464,7 tisoč evrov.
Delež škode zaradi gospodarske kriminalitete se medtem razlikuje iz leta v leto. Sicer so najvišjo škodo prav tako zabeležili v letu 2014 – 723.892,3 tisoč evrov, najnižjo pa v letu 2022 – 151.517,1 tisoč evrov.
Čeprav veliko govorimo o materialni in fizični škodi, ki jo povzročajo kazniva dejanja, se je treba zavedati, da kazniva dejanja povzročajo tudi čustvene, psihološke in socialne posledice. Varnost je ogrožena, zaupanje med ljudmi se zmanjšuje, posledica je psihična stiska. Tako zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminala in vzpostavljanje pravičnosti v pravosodnem sistemu ostajajo ključni izzivi za družbe po vsem svetu.
