Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru z Rosvito Pesek na TV Slovenija dejal, da je ponosen na ugled, ki ga je Slovenija imela ob osamosvojitvi, pojasnil pa je tudi ozadje njegovega izreka "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan" na dan razglasitve samostojne Slovenije.
Kot je dejal, je to pomenilo, da "smo prevzeli odgovornost za državo in da to zahteva trdo delo in veliko odgovornost".
"Eno je proslavljati svojo odločitev, ki je sicer res zgodovinska, toda potem je treba znati s to državo upravljati. Da je to delo vsaj tako, če ne še bolj zahtevno pa se vidi danes, po razmerah, s katerimi je država soočena 30 let po njenem nastanku," je še povedal Kučan in dodal, da je tradicija pomembna, če zna človek iz nje potegniti prava sporočila.
Pogovorov z osamosvojitelji ob prihajajoči 30-letnici samostojne države
Kučan v pogovoru, ki jih ob prihajajoči 30-letnici samostojne države pripravlja TV Slovenija z osamosvojitelji, poudaril, da je potreba po enotnosti trajna. Kar manjka v govorjenju o tem, da je treba stopiti skupaj, je nek koncept, ideja o uresničevanju slovenskih interesov.
Kot je opozoril, pa slovenski politični realnosti v veliki meri ustreza shematska delitev na "Kučanov in Janšev blok".
Enotnost v času osamosvajanja po besedah Kučana ni nastala sama po sebi, pač pa se je bilo treba zanjo zelo potruditi. V tem pogledu je velik pomen pripisal spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu julija 1990. Kot je ocenil, bi bilo brez tega dogodka ljudi bistveno težje prepričati o legitimnosti povabila na plebiscit in projekta osamosvojitve Slovenije kot njegove posledice.
Zavrnil je očitek o neodločnosti pri odločitvi za plebiscit o samostojnosti. Politiki, ki niso imeli izkušenj z Jugoslavijo in ki niso poznali objektivnih nevarnosti, ki bi se lahko postavile na pot osamosvojitvi, so stvari videli veliko bolj preprosto, je povedal. Sam pa je moral iskati širšo sliko in zato se je morda komu zdelo, da s kakšno odločitvijo predolgo odlašajo. Ko je šlo za odločilne oz. za najbolj usodne odločitve, pa Kučan pravi, da ni bilo nobenih pomislekov.
Kučan je v pogovoru razkril tudi nekatere podrobnosti tedanjih pogovorov z jugoslovanskimi voditelji. Med drugim je zanikal, da bi se Slovenija in Srbija na račun Hrvatov tedaj dogovorili o koncu Jugoslavije.
"Na račun Hrvatov se nismo dogovarjali z nikomer," je zatrdil. Je pa po njegovih besedah veljalo, da so o vseh potezah, stališčih in načrtih sproti obveščali hrvaško politično vodstvo. Na drugi strani pa so Hrvatje bistvene stvari zamolčali.
Tedanje zavezništvo s Hrvaško je sicer označil kot koristno, a po svoje tudi problematično. To se je pokazalo na dan, ko je JLA izvršila agresijo na Slovenijo in ko je bilo Kučanu, kot je pojasnil, v razgovoru s tedanjim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom povedano, da oni zaradi Slovencev ne bodo šli v vojno. Pravzaprav jim je bilo prepovedano preprečevati, da bi se agresija na Slovenijo izvedla s hrvaškega ozemlja.
Na očitke, da je prepozno odreagiral na ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe, je dejal, da mu je odgovorni načelnik Teritorialne obrambe sprva zagotovil, da gre za zamenjavo trofejnega orožja, šele pozneje pa priznal, da gre za poskus odvzema orožja. In tedaj je tudi poklical Borisava Jovića, ki je v Beogradu podpisal odlok, izdali so tudi ukaz, s katerim se je odvzem orožja ustavil.
Za Kučana se je proces osamosvojitve končal, ko so Slovenijo priznale prve države. "Ker ko enkrat dobiš mednarodno priznanje, takrat si država, takrat se do tebe obnašajo drugače," je poudaril.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere