Mateja Čalušić soočena z obtožbami o tem, da je lagala glede izobrazbe: "Priznam pa, da bi morala ..."

Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na zaslišanju pred matičnim odborom DZ med ključnimi nalogami izpostavila kmetijsko in prehransko varnost. Zavzemala se bo za trajnostne oblike kmetovanja ter za to, da bo poklic kmeta dobil večji pomen in postal bolj privlačen, predvsem za mlade.

Uvodoma je članom odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova pojasnila zaplet okoli njene izobrazbe, saj je bilo na straneh DZ prvotno navedeno, da ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje. Kot je danes ponovila, se ni lažno predstavljala. "Priznam pa, da bi morala natančno pogledati vse svoje podatke, zato se moram za tako površnost jasno opravičiti," je dejala. Čalušič, ki je delovala kot podpredsednica odbora DZ za kmetijstvo, je dejala, da je v odboru pridobila prepotreben uvid v sistem delovanja kmetijskih politik v Sloveniji in širše.

"Kmetijsko in prehransko varnost absolutno razumem kot temelj obstoja vsake države," je poudarila in izpostavila, da je slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic eden izmed bistvenih razlogov za nezadosten razvoj slovenskega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi kmetijstva. Poklic kmeta oz. kmetice mora po njenem postati bolj cenjen v Sloveniji.

Osnovni cilj se ji zdi, da imajo mladi kmetje in kmetice takšen dohodek od kmetovanja, da jim ni treba razmišljati o dodatni zaposlitvi. Da bi mladi ostali v kmetijstvu, pa bi po njeni oceni lahko pomagali tudi določeni ukrepi, ki gredo v smeri krajšega delovnega časa, daljšega dopusta ali dolgoročnega kritja odsotnosti zaradi obveznosti pri delu na kmetiji. Poudarek v kmetijstvu mora biti po njenem mnenju na spodbujanju inovacij in prenosu znanja v prakso. Pri svojem delu se bo med drugim zavzemala za ohranjanje družinskih kmetij na hribovitih območjih, spodbujala pa bo tudi prehod na trajnostne oblike kmetovanja in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo.

"V Sloveniji žal še ni zadostnega zavedanja, da obdelana zemlja na podeželju pomeni tudi prehransko varnost ljudem v mestu," je poudarila. Prehransko varnost bi po njeni oceni lahko zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane. Pri zelenjavi se ji odstotek samooskrbe zdi še posebej nizek. Velik potencial za razvoj pa po njenem mnenju v Sloveniji predstavlja sadjarstvo. Čeprav promocija slovenske hrane po njeni oceni dosega določene pozitivne rezultate, pa je to področje treba urediti na širši sistemski ravni. "Na ministrstvu bi se želela resno lotiti pogovorov o zakonodajnih spremembah na področju lokalne hrane in lokalnih trgov ter pri promociji kmetijskih in živilskih proizvodov," je napovedala.

Trajnostni razvoj živinoreje, ki vključuje okoljski in podnebni vidik ter poudarja dobrobit živali, je po njenem nujen in v tem smeri bo nadaljevala svoje delo. Zdi je ji prav, da tudi v Sloveniji stremimo k zvišanju nadstandardov na področju usmrtitev živali za prehranjevanje. Za zagotavljanje najvišjih standardov dobrobiti za rejne živali se bo zavzemala še naprej.

Mateja Čalušić: "Brez čebel ne bo hrane"

Prav tako bo še naprej podpirala čebelarstvo. "Brez čebel ne bo opraševanja, brez tega ne bo pridelka in tako ne bo niti zdrave hrane," je izpostavila. Za izboljšanje konkurenčnosti in trajnosti sektorja so po njenem mnenju bistvenega pomena strukturne spremembe, povečana vlaganja v investicije in razvoj ter tesno sodelovanje med pridelovalci, strokovnjaki in političnimi odločevalci.

Kar se tiče gozdarstva, meni, da je treba ohraniti gospodarjenja z gozdovi po načelih trajnosti in mnogonamenskosti. Je pa po njenem mnenju treba v gozdarstvo vstopati z modernizacijo delovnih procesov, tehnologij in poenostaviti nekatere administrativne postopke uredba o deforestaciji.

Zaveda se, da jo čaka veliko izzivov, med katerimi so tudi ribištvo, namakalni sistemi in ekološka pridelava hrane. Napovedala je, da bo nadaljevala pogovore v okviru posvetovalnega telesa sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je bil ustanovljen v tem mandatu. Glede zakona o zaščiti živali, ki ga čaka ustavna presoja, je dejala, da si želi, da ga "spravimo k življenju in da se začne izvajanje novele v celoti".

Zavezala se je, da se bo o prihodnjih vsebinah še naprej trudila usklajevati z vsemi deležniki in kmetijskimi organizacijami. "Imeti prave vrednote in odprto komunikacijo z ljudmi pa je ključni pristop, ki ga želim ohraniti tudi v prihodnje," je še poudarila. Če bo predstavitev ustrezna, bo za ministrico imenovana na izredni seji DZ v petek, s čimer bo na čelu resorja, ki ga začasno vodi obrambni minister Marjan Šarec, nasledila jeseni razrešeno Ireno Šinko.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc