Množičnim protestom proti policijskemu nasilju v ZDA ni videti konca

V New Yorku protesti potekajo že tretji dan, predvsem po Manhattnu in v Brooklynu. Tam je v petek ponoči izbruhnilo hudo nasilje, za katerim je ostalo več požganih policijskih in drugih avtomobilov, več sto ljudi je bilo aretiranih, poškodovani so tako policisti kot protestniki, župan Bill de Blasio pa je izrazil solidarnost z obema stranema. Napovedal je preiskave novih primerov policijskega nasilja med protesti, ljudi pa pozval, naj mirno izražajo svoje nasprotovanje policijskemu nasilju.

V prestolnici Floride Tallahassee je poltovornjak zapeljal skozi množico protestnikov, pri čemer ni bilo žrtev. Policija je voznika nemudoma aretirala. V Philadelphii so protestniki skušali porušiti kip nekdanjemu županu, ki je veljal za rasista, požigali so avtomobile, ropali, vlamljali in divjali.

V Los Angelesu so v soboto aretirali 533 ljudi, v St. Louisu preiskujejo smrt protestnika, ki je padel z obleganega tovornjaka, v Detroitu je neko iz vozila streljal na protestnike, ki so v Seattlu zaprli ceste, v Atlanti so oblegali guvernerjevo palačo, v Minneapolisu pa so se v posmeh policijski uri v soboto zvečer spet zbirali po vsem mestu kljub prisotnosti nacionalne garde.

"Položaj v Minneapolisu nima več nič opraviti z umorom Georga Floyda. Gre za napad na civilno družbo, vlivanje strahu in nemira v naša velika mesta," je dejal guverner Minnesote Walz. Položaj v Minneapolisu spominja na rasne nemire leta 1992, ki so sledili policijskemu nasilju, vendar še ni tako daleč.

Poleg Minnesote so nacionalno gardo aktivirali med drugim tudi v Georgii, Kentuckyju, Ohiu, Teksasu in celo Utahu. Številna mesta kot so Portland, Cincinnati, Atlanta, Los Angeles, Denver, Seattle in druga so uvedla policijske ure. A protestniki so kljub temu znova prišli na ulice.

"Kar dela, je napad na človečnost, na Ameriko in na varnost. Obuja spomine na čase, ko so policisti na borce za državljanske pravice ščuvali pse," je dejala županja.

Pred odhodom na Florido, kjer si je ogledal uspešno prvo izstrelitev rakete zasebnega podjetja s človeško posadko v vesolje, je Trump sporočil, da zvezna vlada razmišlja o uporabi vojske za posredovanje v protestih. "Vojska je pripravljena in sposobna posredovati," je povedal novinarjem. "Vojska je tam lahko zelo hitro," je dodal. Na Twitterju pa je zapisal, da bo njegova administracija "uporabila neomejeno moč vojske" ter tudi izvajala aretacije.

Pentagon je vsem enotam po ZDA izdal opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v štirih urah, če bo guverner Minnesote Tim Walz ali kdo drug zaprosil za pomoč. Takšnega ukrepa danes živeči Američani ne pomnijo.

Ne pomnijo niti, da bi se za protestnike zaprl Lafayette park v Washingtonu, ki leži čez zaprti del avenije Pensilvanija ob Beli hiši. Park je vedno poln brezdomcev, turistov in protestnikov. V petek ga je napolnilo okrog 1000 ljudi, ki so do treh zjutraj v soboto proti Beli hiši metali, kar jim je prišlo pod roke, dokler jih tajna služba ni razgnala s solzivcem.

Kandidat demokratov za novembrske predsedniške volitve Joe Biden je danes obsodil nasilje na protestih, a poudaril, da imajo Američani pravico demonstrirati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Prav in nujno je protestirati proti takšnemu okrutnemu ravnanju. To je ameriški odziv," je izpostavil Biden v sporočilu za javnost. Ob tem je poudaril, da požiganje in nepotrebno uničenje nista pravi odziv, prav tako ne nasilje, ki uničuje podjetja, ki služijo skupnosti.

Nekateri protestniki in policisti nosijo maske, drugi ne. Zdravstvene strokovnjake v ZDA zato skrbi, da se bo pandemija koronavirusa, ki se je ponekod začela umirjati, spet vrnila v mesta z vso silo.

Pred skoraj 20 leti je divjanje po policijskem pretepu Rodneyja Kinga trajalo pet dni in zahtevalo najmanj 60 življenj. Ranjenih je bilo več kot 2000 ljudi, več tisoč pa so jih aretirali. Gmotna škoda je znašala več kot milijardo dolarjev. 

Protesti tudi v Londonu 

Zaradi smrti temnopoltega Georgea Floyda so se demonstranti danes zbrali tudi v Londonu. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se je več kot tisoč protestnikov sprehodilo mimo poslopja ameriškega veleposlaništva v britanski prestolnici. Tudi na trgu Trafalgar se je zbralo več sto ljudi.

Po poročanju britanskega BBC so protestniki med drugim nosili napise Black lives matter (Črna življenja štejejo) in Justice for George Floyd (Pravica za Georgea Floyda).

46-letnega Floyda so policisti v ponedeljek aretirali, ker naj bi v trgovini plačal s ponarejenim bankovcem. Eden od štirih policistov, ki so sodelovali pri aretaciji, Derek Chauvin je osumljencu več minut s kolenom pritiskal na vrat. Ko je Floyd tožil, da ne more dihati, ga niso poslušali, a kmalu zatem je nehal dihati in je umrl še pred prihodom reševalcev.

Videoposnetek aretacije je v ZDA povzročil ogorčenje, ki je preraslo v proteste proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Proti policistu Chauvinu so v petek vložili obtožnico, ki ga bremeni umora.

USA: Aftermath of riots, looting and fires in Minneapolis over death of George Floyd. pic.twitter.com/J7xjtbsmVJ

— Rahul kanwar Singh (@RahulSinghPund6) May 29, 2020

Seeing all these riots and videos being shared on twitter from the USA. Man... where I live nothing like this ever happens. This is scary shit. Be safe. For real. There’s no reason for this... unfriend me I don’t care. What happened to #georgefloyd should never of happen.

— 🙄😳MaDKillZz😳🙄 (@MaDKiIlZz) May 31, 2020

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču