Na hitro obogateli? Jan Plestenjak: "To so popolne laži!"

Se je tudi na vaši Facebokovi strani prikazal prepričljiv oglas, na katerem Jan Plestenjak razkriva, da je obogatel s kriptovalutami, ali pa ste prebrali intervju z Melanio Trump o tem, kako bi Slovenci lahko obogateli, novico o tem, da je Samo Login in celo zmagovalec Kmetije zaslužil še več z novim poslom, s kakršnim lahko obogatite tudi vi?

Pravkar omenjeni 'oglasi' niso tiste vrste naivni oglasi za povrnitev sluha, odpravo odvečnih kilogramov in ven, kakršne razkrinkajo že naši prednajstniški otroci (ne pa naši ostareli starši, žal).

»Spletni goljufi so vedno bolj pretkani in svoje goljufije tako spretno prekopirajo na njihove izmišljene spletne strani, ki so videti povsem enako kot RTV Slovenija ali pred kratkim celo STA (op. a.: Slovenska tiskovna agencija), da je izjemno težko prepoznati, da to niso prave spletne strani,« pravijo strokovnjaki s SI-CERT.

»Imena znanih Slovencev izkoristijo povsem brez njihovega vedenja, pa tudi kriptovalute same po sebi nimajo nobene povezave z goljufijo. Kriptovalute služijo zgolj in samo kot vaba, ne igrajo pa nobene realne funkcije.

Za goljufe so izredno ustrezne, ker ljudje o njih ne vedo veliko in so nekako neoprimenljive,« pravijo na SI-CERT in dodajajo: »S poslanim denarjem ne boste postali lastniki nobene kriptovalute, temveč zgolj neke fiktivne valute, ki pravzaprav sploh ne obstaja. Tako se kriptovalutam pravzaprav dela škoda, saj same po sebi niso nekaj zlonamernega.«

Oškodovani tako znani Slovenci kot tisti, ki se ukvarjajo s kriptovalutami

Pa vendar proti goljufom ne morejo nič. »Žrtve, ki so bile finančno oškodovane, lahko goljufijo prijavijo na najbližjo policijsko postajo. Zaenkrat pa še nismo bili seznanjeni s primerom, da bi žrtev dobila karkoli vrnjeno,« so nam povedali na SI-CERT.

»Dragi moji, spet objavljajo na internetu lažne reklame, v katerih uporabljajo moje ime. Nimam pojma o kriptovalutah, niti me ne zanimajo. V oglasih skušajo dati težo izmišljotinam tako, da navajajo podatke, češ, da so bili objavljeni v oddaji Preverjeno … To so popolne laži. Na koncu pa ne bo kaznovan nihče. Res živimo v ‘svobodi’,« je na Facebooku objavil Jan Plestenjak.

Na SI-CERT pravijo, da bi se Jan, Samo in Melania oziroma vsi, katerih imena uporabijo goljufivci za lasten zaslužek, lahko spustili v tožbene postopke, vendar pa je verjetnost, da bi na tak način prišli do pravice, praktično nična.

Današnja tehnologija goljufom omogoča preveliko mero anonimnosti

Čeravno imamo navadni uporabniki občutek, da Google o nas ve več, kot vemo mi sami o sebi, očitno ne ve kaj dosti o vedno bolj spretnih goljufih, ki prav Google in vaše klike na njihove spletne strani izkoriščajo sebi v prid (torej služijo dvojno: z denarjem, ki jim ga – v primeru, povezanim z zgornjim zapisom – nakažete za t. i. izobraževanje o kriptovalutah, dodatno pa še z ogromnim številom klikov na njihovo spletno stran).

»Naše izkušnje kažejo, da goljufi izkoristijo vsako priložnost, ki se jim ponudi. Sploh ker jim današnja tehnologija omogoča precej veliko mero anonimnosti in s tem 'zaščito' pred sodnimi pregoni. Zato tudi ni pričakovati, da bi se število goljufij kakorkoli zmanjševalo,« pojasnjujejo na SI-CERT.

Je spletna mafija res ves čas korak pred nami?

Očitno. Zanimivo je, da zgoraj omenjenim oglasom nasede ogromno ljudi, ki se imajo za visoko tehnološko pismene, saj se jim zdi, da oni pa goljufije res prepoznajo, po drugi strani pa jim je ideja hitrega in velikanskega zaslužka zelo blizu prav zaradi tistih, ki so – spet v našem primeru – resnično na hitro obogateli s kriptovalutami.

»V praksi se izkaže, da ne starost ne izobrazba ne socialni status ne vplivajo na to, ali bo nekdo pravočasno prepoznal prevaro. Po navadi radi rečemo, da za vsakega človeka obstaja scenarij, s katerim ga lahko prevarajo,« opozarjajo na SI-CERT.

Kako se sploh zaščititi?

»Včasih zelo težko preverimo, ali je spletna stran prava ali ne, saj so mnoge goljufije izpeljane zelo prefinjeno; goljufi namreč pomislijo na vsako podrobnost. Najlažje je upoštevati preprosto pravilo, ki velja pri vseh goljufijah: Ponudba tipa predobro, da bi bilo res, je vedno znak za alarm. Če ste samo malenkost v dvomih, se ne spuščajte v neznano.«

Ponudba tipa predobro, da bi bilo res, je vedno znak za alarm. Če ste samo malenkost v dvomih, se ne spuščajte v neznano.

Nenehno izobraževanje

Vseživljenjsko učenje ima vsekakor smisel; če nič drugega, se naučite, kako se ne pustiti pretentati. »Vsekakor je ozaveščanje eden od ključnih elementov onemogočanja goljufij. Vendar pa to ni tako preprosto, kot se morda sliši.

Veliko ljudi začne resno razmišljati o preventivi šele potem, ko že enkrat postanejo žrtve prevare,« opozarjajo na SI-CERT in razlagajo, da so spletni mafijci zelo pretkani, po navadi sprva od nas terjajo izjemno majhne zneske, ko pademo v njihovo mrežo, pa so zneski oškodovanja v  primeru goljufij z investiranjem praviloma večji od 10.000 evrov.

»Tu izhajamo iz primerov, ko se oškodovanci obrnejo na nas in opišejo, kaj se jim je zgodilo, pri čemer je veliko primerov še neprijavljenih, ko uporabniki pač sprejmejo finančno izgubo. Je pa malo statistike na voljo, saj gre pri goljufijah z investiranjem za razmeroma novo obliko prevare.

Več statistike o 'klasičnih' spletnih goljufijah in oškodovanjih je na voljo v naših letnih poročilih (npr. za leto 2018), v katerih beležimo tudi finančne kazalce,« pravijo na strokovnjaki SI-CERT.

Verjamemo, da marsikdo prevare na prijavi policiji zato, ker ve, da izgubljenega denarja ne bo dobil, pa tudi zato ne, ker ga je morda sram, da so prevarali prav njega. Toda pomembno je, da policija ve, kaj se dogaja, v kolikšni meri in kako, le tako lahko išče rešitve in spletno mafijo, ki jo je tako težko izslediti.

Zaželeno je, da prevaro prijavimo na nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, če pa je prišlo do oškodovanja, pa tudi nujno na policijo. Več o prevarah si lahko preberete tudi v članku Razkrita dobro varovana skrivnost, kako vam izmakniti denar.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj