Na podnebni konferenci razkol med bogatimi, hitro rastočimi in revnimi državami

Danes zjutraj je bil sicer pripravljen nov osnutek končnega dokumenta, a soglasja predstavnikov bogatih, hitro rastočih, in revnih držav ni na vidiku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Maratonski pogovori brez napredka

Namesto da bi pogajalci dokončno oblikovali knjigo pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, naj bi pri iskanju odgovorov na vprašanje, kako daleč so pripravljene iti države v boju proti podnebnim spremembam, naredili kvečjemu korake nazaj.

"Vsa priporočila znanosti so izgubila moč, vsa priporočila, da je treba povečati ambicije, so pozabljena. Zgleda, da raje gledamo nazaj kot naprej," je bil kritičen Carlos Fuller, ki vodi pogajalsko skupino majhnih otroških držav.

Tudi drugi delegati so za AFP povedali, da maratonski pogovori med ministri in drugimi predstavniki držav niso prinesli pravega napredka, tako da do pomembnih razhajanj še vedno prihaja pri več vprašanjih.

Stare delitve ponovno v ospredju

V Madridu naj bi na dan prišle stare delitve med bogatimi in hitro rastočimi državami onesnaževalkami, kdo naj zmanjša emisije toplogrednih plinov in za koliko, ter kje vzeti tisoče milijard, ki jih človeštvo potrebuje za prilagoditev na podnebne spremembe.

Napredek pogajanj naj bi blokirali tudi Kitajska in Indija - prva in četrta največja onesnaževalka na svetu. ZDA so medtem deležne očitkov, da njeni predstavniki na konferenco niso prišli v dobri veri, saj še naprej zavirajo svetovni boj proti globalnemu segrevanju. Washington sicer prihodnje leto izstopa iz pariškega sporazuma.

Med današnjo razpravo je na površje naplavilo še nesoglasje, kako naj države naslovijo različne znanstvene ocene o stanju planeta.

Knjiga pravil je glavna naloga

V Madridu se predstavniki držav pogodbenic Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) pogajajo že od 2. decembra. Njihova glavna naloga je bila dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.

Pariški sporazum iz leta 2015 za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje.

Pogajalci naj bi po prvotnem urniku delo zaključili v petek popoldan. A se je, kot je pri konferencah COP že bolj pravilo kot izjema, dogajanje tudi tokrat zavleklo.

Po lanski konferenci v poljskih Katovicah so ostala odprta najtežja vprašanja, tudi tisto o izvajanju šestega člena, ki med drugim ureja trgovanje držav s "prihranjenimi" izpusti toplogrednih plinov. Prav tako so morali delegati doseči dogovor, kaj se bo zgodilo z zmanjšanji izpustov, ki so jih nekatere države dosegle še pred začetkom implementacije sporazuma.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev