Najmočnejši, najhitrejši, najboljši

Najhujši superšportnik, ki ta trenutek podira meje v motociklizmu, ne prihaja iz daljne Japonske, niti ne iz Italije, ampak iz Nemčije! BMW in šport?! Kaj takega! Še pred dvema letoma bi zamahnili z roko, ne, nikoli, pri BMW-ju ne bodo nikoli naredil tako vznemirljivega in s steroidi nabitega motocikla. A saj jih moramo nekako razumeti. V mototurizmu so pogruntali že vse in enostavno je prišel čas, ko so morali pokazati kaj novega. Pionirstvo jim ni tuje. Pred leti so ljubiteljem vožnje na dveh kolesih prvi predstavili ABS za motocikle, nastavljivo vzmetenje s pritiskom na gumb, nadzor zdrsa zadnjega kolesa in podobne sodobne novosti. Skratka, med motocikle so ­vpeljali tiste stvari, ki vam v avtomobilu pomagajo ohranjati celo kožo, in s tem marsikateri stereotip obrnili na glavo.

Tehnični bombončki, ki jih ponuja BMW S 1000 RR, so sicer znani že nekaj let, a so bili doslej rezervirani le za profesionalne dirkače v elitnih razredih dirk superbike in motoGP. Glavno in najosupljivejše je srce tega šport­nika. Gre za trenutno najmočnejši serijski motor na trgu, saj zmore v povsem serijski izvedbi osupljivih nekaj manj kot 142 kilovatov (190 'konjev') pri kričeče visokih 13 tisoč vrtljajih na minuto. Tu je imel vmes prste celo BMW-jev oddelek, ki se ukvarja z motorji za formulo ena. Kar se tudi jasno sliši, ko na ciljni ravnini s skoraj 300 kilometri na uro pridrvi mimo kričeča bavarska raketa.

Z osnovnim tuningom, torej zamenjavo izpušnega sistema, zverina dokončno ­podivja in spusti na plan dobrih 148 kilovatov (199 'konjev'), če prištejemo to, kar so pridobili in izmerili pri Akrapoviču. Z nekaj malega poigravanja z elektroniko navrže še dodatna dobra dva kilovata (tri 'konje'). Hudirja, to je pa že blizu temu, kar vozijo na svetovnem prvenstvu. Motocikel, ki prestopi magično mejo 150 kilovatov (dobrih 200 'konjev'), je vse prej kot običajen! Poleg tega, da je teža motocikla, pripravljenega za vožnjo, z do vrha natočenim bencinom vsega 204 kilograme, je razmerje moči in teže 1 proti 1. To je bolje od vsakega porscheja ali ferrarija!

Da ne bi bilo vsega preveč, so v računalnik pametno naložili štiri programe, ki motorju sporočajo, koliko zlobe lahko naenkrat sprosti na zadnje kolo. Prvi program je namenjen deževnim dnem in je zato najbolj brzdan, program 'slick' pa spusti na zadnje kolo vso divjo moč.

V živo je to videti tako, da se ovinki približajo nenavadno hitro, ravnine nenadoma postanejo prekratke in utrip srca poskoči v nevarno visoko območje. Tega ne doživite v nobenem avtomobilu! V prvi prestavi prekoračite omejitev na avtocesti, druga potegne 200 kilometrov na uro, da o preostalih štirih sploh ne izgubljamo besed. Števec se ustavi pri 299 kilometrih na uro, meritve pa so pokazale, da potegne več kot 300 kilometrov na uro. To pa je ta trenutek največ, kar zmore povsem serijski motocikel.

Ob tolikšni moči je skoraj logično, da so pri BMW-ju morali nekaj ukreniti glede nadzora te moči. Angel varuh se imenuje DTC, po naše dinamični nadzor proti zdrsu zad­njega kolesa. In, uh, to lahko verjamete, ni ga večjega užitka kot na polno odpreti plin do konca na izhodu iz ovinka in ostati živ, medtem ko te katapultira naprej ob puščanju črne sledi na asfaltu. Gume so tu povsem potrošni material.

Na mišičnjaka lahko seveda navržete še kup dodatne opreme, začenši z elektroniko, frizuro motorja, Akrapovičevim izpuhom iz peresno lahkega titana pa žlahtne kose iz ogljikovih vlaken, fino nastavljivo dirkaško vzmetenje, Brembove zadnje zavore in platišča iz magnezija. Najosnovnejša izvedba stane 13.950 evrov, najbolj 'napimpana' pa je z lahkoto še enkrat dražja. Bi se s tako okrancljano še upali odpraviti na cesto ali dirkališče?

Peter Kavčič

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah