naPORNO in naPOLNO

Potovali smo s Collegiumom. In oni obvladajo. Vsaj kar se tiče organizacije maturantskih in absolventskih izletov so povozili in iz igre izločili vse druge playerje v Sloveniji, z največjimi imeni turizma vred. Prerasli so slovenske okvirje in v Grčijo zadnja leta lansirajo že Jugoslovane, Hrvate, Ruse in po novem celo Italijane. So pač pogruntali, da je treba za zabave željno mladino krepko pljuniti v roke in jim ponuditi kaj več kot le prevoz do tja in nazaj ter polpenzion v najcenejšem hotelu. Stvar deluje. Absolventov je vsako leto več in tudi žur je vsako leto boljši. No, saj res, popravljajo se tudi absolventje.

Najbolj razveseljivo pa je, da se popravljajo predvsem absolventke, saj smo imeli na letošnjem Playboyevem »izboru za miss mokre majice« več prijavljenih deklet, kot jih je moderator lahko sprejel na oder! Glede na to, da pri tovrstnih aktivnostih na rodni grudi playboyevci pač orjemo ledino, si to štejemo kot nekakšen sad minulega (trdega) dela. Ja, Playboyev zajček na majicah pač vleče, še bolj pa seveda kup nagrad in potovanj za zmagovalko, ki je prejela tudi zajeten sveženj evropskih bankovcev.

Poleg predstavnikov Collegiuma smo žirijo sestavljali tudi člani Playboyeve ekipe, in sicer sta točke delili naša koordinatorka Anna in ekspertka za ličenje Nika (ki bi ju – in njuna parčka tudi – punce, sori, celotni del moške publike še raje videl med tekmovalkami!) ter moja malenkost. Jep, težko in nehvaležno delo! Precej lepšo nalogo sta imeli playmatki Ines in Tina, ki sta za zaveso dekletom pomagali pri odpenjanju nedrčkov in preoblačenju v oprijete bele majice, ki so kaj kmalu popolnoma mokre ob burnem aplavzu tudi odfrčale z odra.

Žur je, skratka, uspel, in če vas ni bilo zraven, potem – vas lahko le povabimo na boj prihodnje leto! Do takrat pa si pogrejte premražene nožice ob vročih fotoutrinkih!

Ker pa dober žur, vsaj za Playboyevo ekipo, ni bil edina naloga, smo seveda poprijeli tudi za delo. Terenska ekipa, ki smo jo tokrat poleg pisca neresnih potopisov, ki jih pravkar prebirate, sestavljali že zgoraj omenjeni Anna in Nika ter lasni virtuoz Gusti, je delovala pod strogo taktirko neizprosnega perfekcionista – fotografa Bora Dobrina, ki je bil za eno samo fotografijo naše tokratne playmatke Katje Rodič pripravljen sterorizirati celoten tim, da smo na najbolj nedostopne kraje peš tovorili na desetine kilogramov fotoopreme, za katere uporabo se »maestro« na koncu sploh ni odločil.

Še dobro, da so za nas poskrbeli pri slovensko-grški firmi »Luccas production«, kjer so za naše delo predhodno prečesali Kreto in našli vse možne kotičke, kjer naj bi snemanje potekalo. Ob tej priložnosti se jim iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in za potrpežljivost, ki jo je našemu delu izkazal predvsem šofer superprodukcijskega Green room kombija, nepogrešljivi Lucca »Raikkonen« de Bernot.

Lahko nam verjamete, da snemanje pod neprizanesljivim grškim soncem sploh ni bilo najbolj krvavo delo, ampak nam je največ energije vzela neskončna vsakodnevna debata o tem, kako vam, spoštovani bralci, našo Katjo predstaviti v čim bolj tradicionalnem kretskem okolju.

Precej kmalu smo ugotovili, da smo z idejami zašli predaleč in da bi, če bi želeli uresničiti polovico silnih prebliskov, potrebovali poleg dodatnih 14 dni dela na tem grškem otoku še vsaj eno precej veliko amforo, staro hišo z belo fasado in lesenimi modrimi polkni, samoten peščeni zaliv z nasedlim ribiškim čolnom, dve toni zelenih oliv, neostriženo čredo ovac in pastirja, dve palmi in grško solato. Zakaj solato? Ja, zame, jasno, ker sem od idej in silnih debat običajno prvi potožil, da me daje lakota.

Šalo na stran, delali smo resno in trdo in Katja se je izkazala za odličen model. Največ bremena je bilo seveda na njenih ramenih. Ubogi deklič je moral za vsako snemanje vstajati že ob rani zori, da sta jo napadla stilskega izziva in krvave preobrazbe željna Gusti in Nika ter jo s pudri, ličili, želeji, navijalkami in še čim obdelala tako, da smo vsakič obstali odprtih ust, ko je po stopnicah princeskasto prišla iz svojega zgornjega apartmaja do bazena, kjer je bilo jutranje zborno mesto ekipe pred odhodom kombija.

In ker je za lepoto treba potrpeti, je morala Katja na predvečer snemalnih dni že zgodaj skočiti v posteljo na obvezno dozo lepotnega spanca, medtem ko s(m)o si marsikateri (neimenovani) člani naše posadke vse prevečkrat privoščili skuterski prihod iz krajev peklenskega žura proti domačim apartmajem povsem v slogu Valentina Rossija – in to v ranih jutranjih urah, ko je sladko grško sonce že krepko grelo bele riti preobilnih angleških turistk ob hotelskem bazenu.

Ja, krepko smo se nagarali v tistem tednu dni! In če verjamete ali ne, tudi na zasluženi večerji nismo mogli brez dela! Se sploh zavedate, koliko truda je treba vložiti, da zbezaš tisto belo sladko meso iz velikega jastogovega repa, ki se je razpočil na krožniku? Mhm … kar devet so jih prinesli, za vsakega enega, saj se za enega najdražjih hotelov na svetu pač ne spodobi, da bi se vsi tepli za dva para oranžnih klešč.

Zlasti ne, če za mizo sedita tudi pomočnik direktorja hotelskega kompleksa in direktorica marketinga firme, ki ima letovišče v lasti. Elounda bay se imenuje skupek prestiža, razkošja in vrtoglavih cen, kjer so nam za fotografiranje dobrodušno odstopili svoj apartma. Auuuuu, smo zavili v en glas, ko je možakar povedal, da sicer za naš apartma zaračunavajo nič manj kot sedem tisoč evrov na noč!

A da se vam ne zavrti v glavi, tako kot se je meni – od visokih številk ali morda, sam ne vem, od pitnih grških buteljk – bomo reportažo iz tega hotelskega paradiža, v katerem so letos bivali U2, Mariah Carrey, Ronaldo in še kdo, objavili v eni od prihodnjih številk.

Skratka, kot vestni delavci, ki jim gre zaupati vsako še tako posebno nalogo, smo do zadnje tipalke pospravili vsak svojega jastoga in se strinjali, da je bil odličen. Le Nika je bila pozneje nekoliko drugačnega mnenja, ker je deklina vse prej kot ljubiteljica morskih dobrot in v kombinaciji z Lukatovo reli vožnjo po zavitih kretskih cestah na poti proti našim apartmajem ni trajalo dolgo, da si je njen rakec izboril pot nazaj na svobodo.

Vse za dobro opravljeno delo, a ne? Pa naj še kdo reče, da je delo pri naši reviji ena sama ljuba zajebancija.

Vam rečem, dragi moji, da je bilo žrtev kar nekaj. Najhuje jo je odnesel frizerski mojster Gusti, ki je v žaru noči kot glavna zvezda plesal po točilnem pultu. Jasno – mokrem! In spolzkem. Bilanca: 5 kirurških šivov nad desno arkado. Druga žrtev je postal pomočnik direktorja v mondenem hotelu, ki je vrgel oko na našo sodelavko. Jasno – na Anno. Bilanca: strto srce, ko mu je povedala, da ima v Sloveniji ljubečega fanta. In tretja žrtev: Playboyev foto Borči, ki je v stilu »ni panike, vem, kaj delam« s pogojno sončne nedelje snemanje prestavil na ponedeljek. Jasno – na oblačno! Bilanca: zaradi pomanjkanja sonca s snemanjem na dogovorjenem kraju ni bilo nič.

V tem slogu dalje so se za bralstvo Playboya (in malo tudi zase) žrtvovali še David (padec s skuterjem, ker je Ines na vsak način vztrajala, da bo ona prevzela krmilo), Tina (mešanje red bulla z vodko), Miha (neprespane noči ob Aleševem smrčanju) in Katjin fant Domen (ja no, pustimo to, saj sem vam že prej povedal, da je morala Katja zgodaj spat).

Okej, no. Za konec lahko priznam. Tudi sam sem bil žrtev. Po odlični grški večerji, repertoarju kulinaričnih dobrot in še posladku v obliki tradicionalnega grškega jogurta z medom in orehi je lepega večera kapituliral tudi moj želodec. Bilanca: prečuta noč ob škatlici nepogrešljivega rupuruta. Ah, tale Kreta, vam povem, človeka res utrudi. Ne verjamete? Poskusite prihodnje leto!

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTO: Bor Dobrin, Collegium, Buenos Dias

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev