Šokantna resnica o nasilju nad ženskami: kako prepoznati znake nasilja in kje poiskati pomoč?

Na okrogli mizi Mestne občine Ljubljana in ZD Ljubljana ob svetovnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami so strokovnjakinje poudarile, da nasilje nad ženskami vpliva tudi na njihovo psihično in fizično zdravje. Ob tem jim morajo biti zdravstveni in socialni delavci, psihologi, nevladne organizacije in policija na voljo, saj je o nasilju pomembno spregovoriti.

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je vsaka tretja ženska vsaj enkrat v življenju žrtev ene od oblik nasilja, je opozorila družinska zdravnica v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana Nena Kopčavar Guček. Posledice nasilja pa se odražajo na več načinov, vplivajo tudi na psihično in fizično zdravje.

Ginekologinja v ZD Ljubljana Tinkara Srnovršnik je med telesnimi znaki nasilja med drugim naštela poškodbe rodil in drugih delov telesa, podplutbe, ureznine, nepojasnjene kronične bolečine v maternici ali spodnjem delu trebuha. Psihično pa se nasilje lahko kaže v tesnobi, anksioznosti, depresiji, tudi v motnjah hranjenja. Opozorila je, da moški mnogokrat ženske popolnoma nadzorujejo in jim omejujejo dostop do kontracepcije.

Dobrodošla novost pa so presejalni testi, s katerimi nosečnice v vsakem trimesečju in na poporodnem pregledu presejajo na prisotnost depresije, anksioznosti, odvisnosti in nasilja v družini. Izkušnje namreč kažejo, da je ena od 25 nosečnic v Sloveniji žrtev nasilja.

Pri odkrivanju primerov nasilja morajo biti aktivno vključeni predvsem zdravstveni delavci, saj raziskave kažejo, da zlorabljene ženske pogosteje uporabljajo zdravstvene storitve, tudi če ne spregovorijo o zlorabi. "Zdravstveni delavci smo pogosto prvi strokovnjaki, ki smo jim lahko na voljo, in naša dolžnost je upravičiti zaupanje zlorabljenih žensk z našo strokovno pomočjo," je prepričana Srnovršnik.

Psihologinja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo pa je navedla, da nekatere žrtve najprej poskrbijo za svojo varnost, šele nato se osredotočijo na zdravstvene težave. "Tako se nemalokrat zgodi, da pridejo žrtve recimo v varne hiše in težko zbolijo ali odkrijejo bolezni," je ponazorila.

V zadnjem času sicer ženske hitreje poiščejo pomoč, po tem ko "so doživele prvo klofuto ali ko jih je povzročitelj prvič ponižal, ko jim je poskušal vzeti denar, ko je zahteval njihova gesla za razne aplikacije, saj vedo, da je to narobe". Ženske pa še vedno zelo skrivajo spolno nasilje, saj ga doživljajo kot najbolj ponižujoče.

Mirela Čorić s Policijske uprave Ljubljana je poudarila, da je treba žrtve ozaveščati, da je psihično nasilje enakovredno fizičnemu. Žrtve ob prvem stiku storilca marsikdaj nočejo prijaviti, jih pa v teh primerih napotijo na nevladne organizacije, anonimne telefone in jih seznanijo z možnostjo namestitve v varni hiši. Pri tem je zelo pomembna usposobljenost policistov in kriminalistov, zato jih resno izobražujejo, tudi o načinu pristopa k žrtvi in vseh pravicah.

Dragana Glišovič Meglič iz Centra za psihološko svetovanje Posvet pa je poudarila, da je pomoč nujno poiskati skupaj z žrtvijo, ne namesto nje. Ključno pa je tudi žrtve ozavestiti, da za nasilje niso krive ali kakorkoli odgovorne. Sogovornice so se strinjale, da je najbolj pomembno žrtve spodbuditi, da o nasilju spregovorijo s komerkoli. Lahko s prijatelji, sodelavci, sorodniki, svetovalci po telefonu, policisti, zdravniki. Pri tem pa je pomemben tudi človeški stik, ki žrtve prepriča, da zaupajo svoje zgodbe.

V okviru svetovnih dni boja proti nasilju nad ženskami, ki potekajo od 25. novembra do 10. decembra, sta okroglo mizo organizirala Mestna občina Ljubljana (Mol) in Zdravstveni dom Ljubljana. Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah