Moški so pametnejši od žensk – mit ali resnica?

»Testi ponavadi privilegirajo neko skupino. Če vzamemo zgolj razliko med moškimi in ženskami – moški so tisti, ki so se izobraževali, hodili v šole, ženske pa so bile usmerjene v gospodinjstvo,« pravi prof. dr. Valentin Bucik z Oddelka za psihologijo pri Filozofski fakulteti. »Ženske so v povprečju dejansko boljše pri tistih delih testa, ki vsebujejo verbalno razumevanje, moški pa pri testih mehanskih odnosov.«

Nekateri kritiki psihometrije pojasnjujejo te razlike ne le z družbeno determinacijo spolnih vlog, ampak trdijo, da so za to krivi celo spolni hormoni. V poskusih z ženskimi hormoni na mladih fantih se je izkazalo, da so se fantje slabše odrezali pri prostorskih nalogah in bolje pri verbalnih, ki so tradicionalno ženska domena. O močnem družbenem vplivu pa pričajo raziskave med homoseksualci. Njihove miselne sposobnosti naj bi bile bolj podobne ženskemu načinu razmišljanja kot heteroseksualno usmerjenim moškim.

Definicija inteligentnosti?

»Ljudje se v inteligentnosti med seboj zelo razlikujemo, tako po stopnji kot tudi po nadarjenosti za različna področja,« meni Bucik. Ed Vincent pa pravi: »Če hočete vedeti, kaj je inteligentnost, vprašajte štiri psihologe, dva psihiatra, pet profesorjev, dve mami, tri pivce za točilnim pultom pa morda še duhovnika in rabina. Pa tudi prostitutko. Vsak bo o inteligentnosti znal povedati več od mene!

Zame obstaja več vrst inteligentnosti, povezanih s človeškim vedenjem, na primer umetnostna, športna, čustvena, problemsko orientirana in seveda inteligentnost srca.« Bucik razume inteligentnost zelo široko kot »od izkušenj oziroma učenja neodvisno sposobnost hitre, učinkovite in natančne predelave informacij. Med ljudmi so namreč velike razlike v sposobnosti in hitrosti dojemanja informacij.«

Ameriški psiholog Gardner pa opozarja še na kulturni kontekst. »Visoko inteligenten človek v Mikroneziji, na primer, se zna orientirati po zvezdah, v tehnološki družbi pa se od njega zahteva vsaj to, da zna na letališču razbrati pomembne informacije. Oba pa se izkažeta za inteligentna, ko naletita na življenjski miselni problem,« razlaga Bucik.

Krvava zgodovina IQ testov

Mnogi kritiki merjenja inteligenčnega kvocienta trdijo, da so testi najnovejša reinkarnacija biološkega in družbenega determinizma. V zgodovini so namreč (pre)večkrat služili potrjevanju ksenofobičnih, rasističnih in šovinističnih stereotipov. Največ špekulacij o rasno in spolno pogojeni inteligentnosti izvira iz 19. stoletja, ko so z merjenjem obsega lobanje računali kapaciteto možganov.

Ženskam (in nekaterim rasam ter socialnim skupinam) so s kraniometrijo dokazovali njihovo »upravičeno« inferiornost. »Znanstveniki« so s to metodo potrdili tudi tezo o nadrejenosti zahodnih Evropejcev nad črnci, katerih obrazne poteze so pogosto povezovali z opicami.

Na prelomu 19. v 20. stoletje je Binet sestavil prvi IQ test, da bi odkril otroke, ki so imeli težave v šoli. Verjel je namreč, da bi jim s prilagojenim programom lahko pomagal bolje razviti njihove sposobnosti, kot če bi bili vključeni v splošni sistem izobraževanja. Žal pa so njegove ugotovitve služile ameriškim evgenikom, ki so s testiranjem delavcev, vojakov, priseljencev in študentov dokazovali upravičenost družbene razslojenosti.

Nekatere zvezne vlade so celo sprejele zakone, s katerimi so zaradi rasne čistosti prisilno sterilizirali več kot 60.000 »white trash« državljanov. Bili naj bi namreč »kriminalci, epileptiki, idioti, seksualni perverzneži, posiljevalci, norci, pijanci in podobne degenerativne osebnosti, ki se niso smeli razmnoževati, saj je veljalo, da je inteligentnost podedovana lastnost,« piše Rajiv Rawat v knjigi The Return of Determinism.

Od leta 1911 so v ZDA testirali vse priseljence. Lačni, prestrašeni in izčrpani po dolgem potovanju so morali odgovarjati na čudna vprašanja v jeziku, ki ga niso razumeli. Rezultat? Več kot 80 odstotkov priseljencev je bilo neumnih Poljakov, imbecilnih Italijanov, debilnih Židov, Madžarov in Rusov.

Kaj sploh pomeni IQ vrednost?

Test, ki bi izmeril vse človekove intelektualne sposobnosti, še ne obstaja. IQ testi merijo le nekatere miselne sposobnosti. Ne merijo na primer glasbenega talenta, nadarjenosti za umetnost, čustvene stabilnosti ali duhovnosti. »Pogosto pozabimo, da je informacija o IQ vrednosti le del človekove osebnosti. Številčna vrednost mojega IQ tako pomeni, da se lahko primerjam s sebi enako populacijo, ne z vsemi Zemljani, ne z ženskami in ne z drugimi rasami.

Če je moj IQ 100, kar je natančno na polovici zvonaste krivulje, to pomeni, da je polovica meni podobnih posameznikov na natanko takem psihološkem testu uspešnejša od mene, polovica pa manj,« opozarja dr. Valentin Bucik. Na psihološke teste se lahko tudi pripravimo in tako izboljšamo rezultat. Priročniki z logičnimi, matematičnimi, jezikovnimi in podobnimi nalogami so prave prodajne uspešnice.

Društva genijev

Najbolj znano društvo inteligentnih je Mensa, ki je nastala leta 1946 v Oxfordu in združuje čez sto tisoč posameznikov, med njimi tudi zvezdnike, denimo Sharon Stone, Geeno Davis in Madonno. Pogoj za članstvo v Mensi je rezultat, ki ga na standardiziranem testu dosežeta le dva odstotka populacije oziroma vsak petdeseti Zemljan.

V procesu nastajanja je tudi slovenska Mensa. Če hočete postati njen član, mora vaš IQ znašati 148. No, Dr. Lance Ware, ustanovitelj Mense, je tik pred smrtjo izrazil razočaranje nad delovanjem Mense, saj njeni člani ne rešujejo svetovnih problemov, ampak trošijo svoj intelekt z reševanjem miselnih ugank. »To pa je navadna možganska masturbacija!«

Kot konkurenca Mensi, še bolj pa njim v posmeh, se je v sedemdesetih razvilo mnogo društev, kot so Densa, Tenta, Intertel, The Hundred, The Near Mensa, 401 Society, Triple Nine Society, The 606 Society, The Giga Society, The Mega Society, Exa Society … Slednja denimo pogojuje vstop v društvo z IQ-jem, kakršnega ima le en človek na milijon milijard ljudi. The Grail Society pa želi najti človeka, ki ima tako visok IQ, kot ga ima lahko le en človek na bilijon ljudi.

In kam po svojo številko? »Če se že želite testirati in bi radi zanesljivo informacijo, opravite to pri psihologu, ki bo znal za vas izbrati ustrezen test in tudi primerno razložiti rezultate. Testi, ki krožijo po medmrežju in popularnih medijih, namreč niso pravi psihološki testi,« opozarja Bucik, ki pa je kljub temu za bralce Playboya pripravil kratek možganski kondicijski trening. Torej, kako vam je šlo?

Kandidati za Nietzschejevega nadčloveka

Kot univerzalni geniji vseh časov po približnih ocenah slovijo že davno preminuli Johann Wolfgang von GÖethe z IQ 210, religiozni pisec s Švedske Emanuel Swedenborg, Gottfreid Wilhelm von LeIbnitz in Leonardo da Vinci z IQ 205, John Stuart Mill naj bi imel IQ 200, Blaise Pascal 195, Galileo Galilei 185, René Descartes 180, Immanuel Kant 175, Charles Darwin 165 in Wolfgang Amadeus Mozart 165.

Ekstremni IQ

Marilyn Vos Savant je kolumnistka revije Parada Magazine in članica Mense. Slovi kot imetnica najvišjega IQ na svetu – kar 228! Dosegla ga je na standardiziranem testu pri desetih letih starosti. Justin Chapman ji bo morda »ukradel« naziv najpametnejše. Na neodvisnem psihološkem testu naj bi namreč dosegel bajnih 298 točk!

Psiholog, ki ga je testiral, trdi, da je zagotovo najpametnejši človek vseh časov. Univerzo je začel obiskovati že pri šestih letih. Drugi trdijo, da je bil najpametnejši leta 1944 umrli William James Sidis, ki je pri enajstih letih obiskoval Harvard. Njegov IQ ocenjujejo med 250 in 300!

Bobby Fischer se ponaša z nazivom najinteligentnejšega šahista vseh časov. Kot mladenič je na IQ testu dosegel rezultat 187. Baje si lahko zapomni pogovor v jeziku, ki ga ne razume, in nato kot magnetogram brez napake ponovi celoten pogovor. No, Kasparov naj bi na IQ testu dosegel »le« 138 točk. Kim Ung Joung, ki se je leta 1963 rodil v Južni Koreji, je svojo genialnost kazal že pri štirih letih, ko je tekoče govoril štiri tuje jezike, pisal poezijo in obvladal integralni račun. Njegov IQ naj bi bil tedaj kar 210!

Lenny Ng, ki je na mednarodnih matematičnih olimpijskih igrah osvojil zlato medaljo, je pri osmih letih starosti brez napake opravil SAT teste. Celestine Kai iz Singapura pa je pri treh letih postala najmlajša članica Mense. Rezultat: 158.

Dr. Julie Peterson dokazuje, da so tudi lepotičke lahko še kako pametne. Sama je doktorirala, se včlanila v Menso, ob tem pa postala tudi Playboyevo dekle meseca. Podoben primer je tudi sodnica Ellen Morphonios, nekoč model in celo lepotna kraljica.

Brihtni seksajo bolje

Spolnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo in ta je pomemben del inteligentnosti. Bolj ko ste radovedni, kreativni in iznajdljivi, tem več spolnih užitkov boste odkrili. Iz Eda Vincenta, visoko inteligentnega predsednika Mense, največjega društva inteligentnih ljudi, govorijo izkušnje: »Pri 'inteligentnem' seksu se ljudje veliko smejijo ...«

Toda »kdor je radoveden, lahko zaide v odklonske oblike spolnega vedenja, od njegove osebnostne strukture pa je odvisno, ali jih bo tudi prakticiral,« opozarja dr. Bucik in dodaja, da je spolnost, razvojno gledano, tesno povezana z inteligentnostjo: »Homo sapiens je seks ločil od nagonov, to pa se je zgodilo v tistem trenutku evolucije, ko se je zavedel samega sebe. Zaradi samozavedanja je človek ločil užitek od reprodukcije.«

TEKST: A. K

ILUSTRACIJA: Natan

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc