Ni mi všeč, če mi v Sloveniji zaradi mojega spola pred nosom zapirajo vrata (piše: Zoja Ahlin)

V kolikor smo ženske pripravljene povzdigniti glas ter brez oklevanja stopiti v bran vsaki žrtvi spolnega nasilja, stisniti pesti, ko je govora o naših reproduktivnih organih, nam ne bi smelo biti vseeno za odnos, ki si ga je pretekli teden privoščili Islamski verski in kulturni center Ljubljana.

Iz njihovega prvotnega povabila na facebookovi strani, ki so ga povsem nošalantno objavili v bosanskem jeziku (pustimo zdaj to, to je zgodba za konec), je bilo mogoče razbrati, da zaradi pričakovanega velikega števila ljudi ni predvideno, da bi pri molitvi prisostvovale tudi ženske.

Če to ni diskriminacija na podlagi spola potem tudi napis »vstop črncem prepovedan« ni rasizem. Kot je zapisala na družbenem omrežju Twitter Barbara Rajgelj, profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede:  'Ljudje in ženske.' 

Nevzet Porić, generalni tajnik Islamske skupnosti je izvzetost žensk iz petkove molitve opravičil z organizacijskimi razlogi. Resno?

Navajeni smo, da se ob pričakovanem povečanem obisku le ta omeji na osnovi števila obiskovalcev. Bomo kmalu priča koncertom, na katerih bodo izvzete skupine na osnovi narodnosti, rase ali starosti?

Preden sem se lotila zapisa, so me številni opozorili, naj bom previdna, da je stvar občutljiva in bi se zlahka lahko brala kot sovražni govor ali senzacionalistično poročanje.

Je postala dejanska (ne deklarativna) enakopravnost žensk sovražnost? Nekateri so celo menili, naj bom raje tiho, saj se me zadeva ne tiče. Ne tiče? Je islamska skupnost del naše družbe ali ne?

Ne spotikam se ob prakse v Savdski Arabiji ali Iranu. Le te bodo določili in spoštovali tam živeči. Dejstva, da ženske v Sloveniji leta 2020 nimajo vstopa v javno ustanovo samo zato, ker so ženske, preprosto ne moremo spregledati.

Po besedah snovalca Islamskega verskega centra v Ljubljani, arhitekta Bevka, je center zasnovan odprto, kot javni oziroma poljavni prostor. Želim si, da bi tako tudi bilo.

Diskriminacija vsaj v Sloveniji ne more imeti zaslombe v takšnih ali drugačnih verskih normah. Doslej smo v Sloveniji lahko vstopili v vsak verski hram, ne da bi zato morali komurkoli polagati dokazila o lastni vernosti, spolu ali drugih prepričanjih.

Seveda smo bili ob tem dolžni upoštevati specifične običaje, ki pa niso nikoli predvideli diskriminacije na osnovi spola. Zakaj se sedaj obnašamo kot, da je to nepomembno in se nas ne tiče?

Mar islamsko skupnost ne jemljemo kot našo skupnost? Bomo dopustili, da lahko vsaka skupnost (naj bo to verska, etnična ali kulturna) pri svojem delovanju izkrivlja in ignorira norme, ki so splošno sprejete in za katere so nekateri skozi zgodovino žrtvovali veliko?

Trenutek, ko me lahko nekdo na vratih zavrne, ker sem ženska, je trenutek, ko uveljavimo družbo, v kateri obstajajo različna merila za različne ljudi. V istem trenutku se določena skupnost postavi nad zakone.

V zakonu o verski svobodi v četrtem členu je navedeno, da cerkve in druge verske skupnosti delujejo ločeno od države in so svobodne v svojem organiziranju ter pri izvajanju svojih dejavnosti. Prav tako država ne sme posegati v njihovo organiziranje in delovanje, razen v primerih, določenih z zakonom.

Vse pa mora biti v skladu z zakoni, katerim podleže vsak posameznik in za katere smo se skupaj odločili, da so del naših temeljnih vrednot. Če smo se odločili, da smo si v naši družbi ne glede na spol enakopravni, morajo to upoštevati vsi deležniki javnega življenja, vključno z verskimi skupnostmi.

Upravičiti prepoved prisotnosti žensk na molitvi z dejstvom, da po Koranu le ta ni obvezna, je podobno kot, da bi korporacija upravičevala nižje plače ženskam na osnovi internega pravilnika.

Zakonik v svojem 12. členu navaja, da se cerkvi ali drugi verski skupnosti s sodno odločbo prepove delovanje, če  s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje.

Drugi enakopravnosti?

Po besedah muftija Nedžada Grabusa novodprti center pomeni prelomnico za muslimane v Sloveniji. Da, v Sloveniji, v kateri je po slovenski zakonodaji obravnava žensk enakopravna.

Enakopravnost spolov je temeljna vrednota državljanov Republike Slovenije, zato sem mnenja, da v tem dojemanju enakopravnosti nobena religija ne more, ne sme biti izvzeta.

Tako kot nikoli nismo sprejeli dejstva, da Vatikan ščiti obtožene pedofilskih škandalov, tako kot smo se pred kratkim zgražali nad seksizmom zaprtih moških Facebookovih skupin, je na mestu, da se tokrat vprašamo ali si res želimo živeti v družbi, ki na podlagi religioznih doktrin posega v svoboščine žensk?

In za konec še o jeziku.

Ko lahko neka skupnost določi, da bo uporabljala jezik, ki ni del okolja, se zavestno odloči, da ljudem, ki tega jezika ne govorijo, ne bo razumljena in da bo gradila vzporedno družbo, ki bo postavljala svoja pravila.

Če to dovolimo, zakaj to ne velja za vse? Če to velja za vse, zakaj sploh imeti uradno določene jezike? Če tudi to sprejmemo, zakaj sploh imeti državo? Marsikdo bo verjetno soglašal, da to res ni potrebno.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču