20. 1. 2008, 16:32 | Vir: Playboy
Njena izbira
Izbirali boste vi, a odločila bo Ona. Zato pozabite na vrtljaje, navor in moč, kajti za gospodično so ključne povsem druge stvari!
Danes ima že skoraj vsaka tovarna z množično proizvodnjo avtomobilov svoj kupe kabriolet, zato odprto nebo med vožnjo ni pravzaprav nič posebnega. Šteje tisto nekaj več. Morda to, da je bil mercedes SLK prvi tak avtomobil z jekleno zložljivo streho, ali pa to, da BMW s svojimi roadsterji vztraja pri platneni. Edino ta se jim prilega, trdijo. In tako trdim tudi sam.
Za letošnje poletje smo pod drobnogled vzeli dva podobna avtomobila, ki pa sta si kljub sorodni ceni vendarle različna. Mercedes SLK 200 kompressor je nekoliko mlajši, s svojim nosom spominja na mnogo večji, dražji in pri McLarnu v Veliki Britaniji narejen mercedes SLR, ki ga bodo kmalu nehali izdelovati. Pač bodo tistih nekaj sto primerkov po skoraj milijon evrov razprodali vsem zainteresiranim. Če SLK pogledate pozorno, lahko odkrijete kar nekaj potez, ki jih ima skupne z razkošnim modelom SLR, kar je za kupce SLK-jev verjetno prijetno, za redke kupce mercedesa SLR pa nič kaj navdušujoče dejstvo.
SLK je ostal pravi roadster. Kljub spuščeni strehi je zdaj v prtljažniku več prostora, notranjost pa je manj oddaljena od drugih Mercedesovih modelov kot pri prejšnjem SLK-ju. Še vedno pa daje vozniku dober občutek športnosti. Vse potrebne komande so pri roki, volan je odziven in natančen, motor pa, kot sem nekje enkrat že zapisal, zveni kot kavni mlinček, a naj povem, da je to pač najmanj zmogljiva različica SLK. Ponujajo tudi SLK 55 AMG, ki kot osemvaljnik seveda zveni povsem drugače .
Vozili smo mercedes 200, kar pomeni, da gre za 1,8-litrski štirivaljni vrstni motor, ki mu kompresor pomaga do 163 KM. Navor je za prostornino zelo dober, kar 240 Nm pri 3000 vrt/min, vse to pa mercedesa 200 SLK kompressor od 0 do 100 km na uro z ročnim menjalnikom požene v manj kot osmih sekundah.
Lega na cesti je dobra, ko gre za izjemno hitre poskuse prehitevanja ali izrazitega drvenja skozi ovinke, mu zmanjka kakšna konjska moč, za običajno, še tako aktivno vožnjo pa ima pod motornim pokrovom dovolj moči. Okrog devet litrov se je vrtela naša testna poraba super bencina, sedeli smo zelo udobno, še bolje se je v svoj sedež zleknila sopotnica, ki si je ves čas želela za volan. Ja, mercedes je dekleta s svojim imenom in znamko navduševal bolj od BMW-ja.
Bavarec je pač nenavadnejših linij in nanj se je treba navaditi. Z4 je bolj opazen, bolj razvnema javnost. Bodisi vam je všeč bodisi vam ni, neopredeljenih je tu mnogo manj kot pri mercedesu.
V testnem Z4 smo imeli zmogljivejši motor, vrstni šestvaljnik s 192 KM, iz 2,5 litra prostornine je prihajal žlahtnejši zvok, več moči je pomenilo tudi lažje delo za prenos do pogona na zadnji kolesi prek samodejnega petstopenjskega menjalnika, ki je me je še posebej navdušil. Čeprav pri roadsterjih načeloma zagovarjam ročne menjalnike, bi namreč pri Z4 temeljito premislil. Navora je pri BMW-ju le za odtenek več kot pri SLK-ju, 245 Nm pri 3500 vrt/min. Do 100 km na uro pospeši BMW v 7,5 sekunde, bencina pa je za 100 kilometrov zahteval več: prek deset litrov je znašala naša testna poraba.
Končna hitrost pri nakupu avtomobila, v katerem se s spuščeno streho tako ali tako ne boste želeli voziti več kot 150 kilometrov na uro, ni ključna, povejmo pa, da oba drvita do okrog 230 kilometrov na uro. No, če smo povsem natančni, je mercedes za kilometer na uro hitrejši od beemveja.
Vetra okrog ušes je pri obeh razmeroma malo. Mercedes je imel med dodatno opremo gretje v vzglavnikih sedežev, tako da je topel zrak blažil ostrino pomladnega vetra. Zanimiva in tudi uporabna pridobitev!
Obe strehi sta povsem avtomatski, kar pri avtomobilih tega razreda tudi pričakujemo. BMW ima v notranjosti nekaj več posebnosti; armaturna plošča izdaja športnost, a kljub temu tudi neko umirjeno uglajenost, ki je pri prejšnjem roadsterju iz Münchna nismo bili vajeni.
Predhodnik Z3 je bil v notranjosti preprosto plastičen in zelo podoben najbolj osnovni trojki tedanjega časa, zdaj pa je Z4 natančno in premišljeno načrtovan tudi v notranjosti. Ergonomija je popolna, boljša kot v mercedesu, sedenje prav tako odlično, še laže se vanj namesti višji voznik, prtljažni prostor pa sopotnici dovoljuje mnogo več manevrskega prostora pri izbiri prtljage za, recimo, vikend v Toskani, saj spuščena streha na velikost prtljažnika ne vpliva.
Še bolj zabavno je nekoliko močnejšega in bolj odzivnega bavarca poditi po cestah. Pogon zadaj skrbi za zelo nevtralno lego, ki je pri vožnji skozi ostrejše ovinke in po istrskem podeželju vzbujala več veselja od mercedesa. Je bilo tako morda predvsem zaradi močnejšega motorja?
Razlike med avtomobiloma seveda so – že na prvi pogled in tudi po prevoženih nekaj tisoč kilometrih. A oba odlično služita svojemu namenu. Ko boste izbirali, bosta zato ključnega pomena videz pa pripadnost znamki in ideji roadsterja s platneno ali jekleno streho.
Za oba boste odšteli približno enako denarja – pri BMW-ju je avtomobil brez dodatne opreme celo nekoliko cenejši in stane 9,4 milijona, Mercedes-Benz pa za zvezdo na pokrovu motorja računa skoraj 10,5 milijona tolarjev. Torej je BMW v povprečju, tudi z opremo, ki je bila v testnih modelih razkošna, za približno milijon cenejši. A ta razlika seveda ne bo odločilna, kajti če imate dekle, prijateljico, zaročenko bo tako ali tako izbrala ona.
In ne boste verjeli, kaj bo kar naenkrat odločalo! Pozabite na vrtljaje, navor in moč, v igri bodo logistični zalogaji tipa »kako s kratkim krilom zlesti za volan, ne da bi vsem na pločniku pokazala barvo spodnjic«, »katere kljuke se je laže oprijeti z dolgimi nohti« ter »kam lahko najbolj preprosto odložim mobilnik« ...
TEKST: Miran Ališič
FOTO: Bor Dobrin
