Novi koronavirus je razklal Evropo na sever in jug

Ozračje, ki očitno prevladuje med voditelji članic unije, pomanjkanje solidarnosti - to je smrtna nevarnost za Evropo, je minulo soboto opozoril 94-letni Jacques Delors, predsednik Evropske komisije v letih 1985-1995 in nekdanji francoski finančni minister, ki redko komentira aktualno politično dogajanje.

Komentar je sledil videokonferenci vrha EU, ki naj bi usmeril pripravo zajetnega fiskalnega svežnja v odziv na pandemijo na podlagi previdnostnih posojil evropskega reševalnega mehanizma ESM, a se je končal brez dogovora in brez usmeritev ter sprožil strupene besedne puščice na osi sever-jug.

Italijanski javni dolg, ki sedaj znaša okoli 130 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi se po napovedih ekonomistov do konca leta povečal vsaj na 180 odstotkov BDP.

Italijanski premier Giuseppe Conte je na vrhu z burnim nastopom preprečil sprejetje izjave, v kateri bi konkretno omenili pomoč iz ESM, češ da to ni dovolj močen in inovativen odziv na tako resno krizo. "Ne pišemo strani gospodarskega priročnika, pišemo stran zgodovinske knjige," poudarja Conte.

Bolj kot proti Nemčiji je namreč srd juga tokrat uperjen proti Nizozemski, sploh potem ko je finančni minister Wopke Hoekstra minuli teden predlagal, naj Evropska komisija pripravi poročilo o tem, zakaj nekatere članice niso imele dovolj fiskalnega prostora za premostitev tokratne krize.

Portugalski premier Antonio Costa je predlog označil za odvratnega. Opozoril je, da ta malenkostnost spodkopava duh EU. Opozoril je tudi, da bo EU storila, kar je treba, ali pa je ne bo več. Severne države bodo torej po njegovih besedah sprejele stroške pomoči Italiji ali pa ne ostane več veliko alternativ.

Problem je v tem, da ima ESM s 410 milijardami evrov posojilne zmožnosti na jugu negativno konotacijo, saj je simbol predaje suverenosti. Sklad, ki ga je unija vzpostavila med finančno krizo, je namreč pod strogimi pogoji in nadzorom z ugodnimi posojili pomagal Grčiji, Portugalski, Irski, Španiji in Cipru.

V primeru uvedbe skupnega zadolževanja pa bi si globoko zadolžene države, kot so Italija, Grčija in Španija, lahko denar še vedno izposojale samostojno na trgu. Ker bi bila močna in verodostojna Nemčija porok, bi bilo tveganje za vlagatelje manjše in obrestne mere bi bile nižje. Tako vsaj položaj predstavlja Italija, ki trdi, da bo sama odplačala vsa posojila.

Nemčija, ki kot največje gospodarstvo v območju evra v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost, ideji, ki je razvnemala strasti že v finančni krizi, že vseskozi nasprotuje ob podpori severnih držav, zlasti Nizozemske, Avstrije in Finske.

V ozadju gre za temeljno načelo ob uvedbi evra, da celotno območje ni odgovorno za obveznosti svojih članic. Gre za obljubo bivšega kanclerja Helmuta Kohla, da Nemčija ne bo plačevala dolgov drugih držav, s katero mu je uspelo javnost prepričati, da se odreče nemški marki v zameno za skupno valuto.

A mnogi opozarjajo, da je med tokratno in prejšnjo krizo bistvena razlika. Takrat je bil šok asimetričen, tokrat je simetričen. Vse države se soočajo z nevidnim sovražnikom - virusom.

Tudi šef evroskupine Mario Centeno poudarja, da izziv gospodarstva v sedanji zdravstveni krizi ni primerljiv s tistim v finančni krizi, saj gre za simetričen zunanji šok, zato pomisleki glede moralnega hazarda v tem primeru niso upravičeni.

Vrh unije je dal 26. marca evroskupini dva tedna časa, da pripravi fiskalne ukrepe. Ta rok se izteče prihodnji četrtek. Zasedanje evroskupine bo v torek. Od rezultatov je odvisno, ali oziroma kdaj bo naslednji vrh.

Ali oziroma kako bosta Nemčija, ki se zavzema za pomoč iz ESM in nasprotuje skupnemu zadolževanju, ter Italija, ki zahteva koronaobveznice in se hoče na vsak način izogniti strogo pogojevanim posojilom iz ESM, uspeli zbližati stališča, je v tem trenutku nemogoče napovedati.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev