NUK2ZDAJ: Poslanstvo osrednje slovenske knjižnice, zajeto v pisave

V času, ko v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljajo programske vsebine za novo stavbo NUK2, so v sodelovanju z Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje (UL NTF) v okviru predmeta ustvarjalna tipografija magistrskega študija grafičnih in interaktivnih komunikacij povabili 15 slovenskih in dve gostujoči študentki, da oblikujejo lastne predloge pisav za Narodno in univerzitetno knjižnico.

Pod mentorstvom Naceta Pušnika (NTF), Mete Kojc in Žige Cerkvenika (NUK) je tako nastalo 17 izvirnih tipografij, v katerih so študenti ujeli svoje vizije ustanove, v kateri se stoletja tradicije prepletajo z novimi informacijskimi trendi, kot tudi ponudili svoje odgovore na vprašanje, kaj in kakšna naj bo sodobna knjižnica. 

Pri projektu so sodelovali študentje Paola Blašković, Nina Čuk, Alicja Dziag, Zala Jesenko, Aja Knific Košir, Andreja Korošec, Nina Lepoša, Melani Medved, Nina Novak, Valentina Novak, Natalia Nowak, Maja Račič, Kristina Skerbiš, Lea Trunk, Jaka Uršič, Nina Vavpetič in Pia Žičkar.

"Črke so tako vsakdanji in samoumeven del naše informacijske družbe, da pogosto pozabljamo, da ni vseeno, kakšne so. Oblika pisave dopolnjuje njeno vsebino; jo poudarja in krepi, ali pa zamegli in trivializira. Izbira primerne tipografije je v dobi vseprisotnih ekranov in sporočil bolj pomembna kot kdaj koli.

To še posebej velja za knjižnice - ustanove, katerih življenje, dejavnosti in identiteta so nerazdružljivo povezane s črkami, in ki so v spremenjeni informacijski krajini prisiljene na novo premisliti svoje poslanstvo," so v NUK zapisali ob razstavi, ki si jo v tamkajšnjem Plečinkovem hodniku lahko ogledate še do 17. maja.

Trojici mentorjev smo ob razstavi, ki prehiteva dejanskost - predlog biroja Bevk Perović je bil na natečaju izbran že leta 2012, odločitev o datumu dejanske izgradnje pa je še danes v rokah odločevalcev - postavili nekaj vprašanj.

Kakšen je bil osnovni namen projekta?

Osnovna ideja projekta NUK2ZDAJ je, da eni naših glavnih ciljnih skupin, študentom, ponudimo okvir in prostor, znotraj katerega lahko razvijejo in ustvarijo svoje projektne naloge, hkrati pa opozarjamo javnost in odločevalce na nujnost izgradnje nove univerzitetne knjižnice, ki bo skladna s potrebami 21. stoletja in ki bo uporabnikom nudila kar največjo možno inspiracijo, prostor za druženje, povezovanje ter generiranje in izmenjavo idej.

Gre za dvosmeren pedagoški proces. Na eni strani študentje dobijo priložnost reševanja praktičnega problema, hkrati pa pri snovanju ohranijo določeno ustvarjalno svobodo, saj niso obremenjeni z dejansko uporabnostjo svojega izdelka. Njihove pisave ostajajo na papirju, zato so pri izvedbi lahko drznejši, ustvarjalnejši in bolj iskreni.

Na drugi strani pa se tudi mi, knjižničarji, učimo, kako sodobno knjižnico vidijo mlade generacije ustvarjalnih, izobraženih, razmišljujočih in v informacijskem smislu zahtevnih uporabnikov. Ta povratna informacija je za nas zelo pomembna, saj na ta način izvemo, česa si naši uporabniki želijo, in se tako lažje prilagodimo in uspešneje opravljamo svoje poslanstvo v informacijski krajini, ki se spreminja hitreje, kot jo lahko odkrivamo.

Veseli smo uspešnega sodelovanja z Univerzo v Ljubljani, saj se zavedamo, da NUK2 brez takega sodelovanja ne bomo mogli zgraditi. Nenazadnje so bili študentje tisti, ki so s pritiskom na odločevalce in zbiranjem sredstev bistveno pripomogli h gradnji obstoječe Narodne in univerzitetne knjižnice, ki pa žal ne zadostuje več potrebam sodobnega časa.

Zakaj je tako pomembno, kakšna je pisava, ki jo povezujemo z določeno ustanovo? Kakšno vlogo igra konkretno v knjižnici?

Knjižnice so ustanove, katerih življenje, dejavnosti in identiteta so nerazdružljivo povezani s črkami, zato je nekako naravno, da se kot osrednja slovenska knjižnica na najrazličnejše načine ukvarjamo s pisavami in črkami ter da skušamo vizijo delovanja zajeti v pisavo, ki bi na kar največji možen način poudarjala naše poslanstvo, ki ga imamo kot narodna in univerzitetna knjižnica.

S pisavo po meri ustanove poskrbimo za njeno večjo prepoznavnost in kot že omenjeno, poudarimo njeno poslanstvo. Ne bi bilo fino, da bi že s tem, ko bi s pogledom ošvrknili sporočilo, tudi po obliki črk takoj prepoznali, katera ustanova nam ga pošilja?

Poleg tega oblika pisave dopolnjuje posredovano vsebino, jo poudarja in krepi, ali pa zamegli in trivializira, zato je izbira primerne pisave vedno zelo pomembna, sploh za ustanovo, ki črke hrani. Kot knjižnica pa želimo črkam dati tudi prostor, da se osvobodijo pomena in so samo črke, ki jih občudujemo zaradi njihovih oblik.

Kakšen je pravzaprav proces nastajanja določene pisave oz. tipografije?

Najprej je treba poudariti, da se je proces nastajanja pisav skozi zgodovino spreminjal in prilagajal medijem in orodjem, ki so za to bila na voljo.

Če je bila še nedolgo nazaj najbolj reprezentativna oblika manifestacije črk tiskarska pola ali knjiga, so to danes reklamni pano, računalniški zaslon ali telefon. Omejitev, ki smo jih pri snovanju črkovnih vrst poznali še včeraj, danes praktično ni več. Danes črke nastajajo v digitalnem okolju, kar pa ne pomeni, da se je spremenil tudi celoten proces nastanka pisave.

Na začetku je še vedno ideja, iz katere se najprej porodi ročna skica. Nekajtedensko piljenje skic; popravki, dodajanje detajlov, spreminjanje debeline potez, zaključkov črk, serifov pripelje do trenutka, ko črke začnejo dobivati svojo digitalno podobo s pomočjo za to namenjenih programov.

Postopku digitalizacije črk sledi še del, ki velikokrat predstavlja celo večjo težavo, kot sama izdelava črk; govorimo namreč o metriki in prirezovanju črk. To je pomembno predvsem s stališča udobnega branja, saj ravno ustrezni razmiki med črkami, besedami in stavki omogočajo dobro vidnost napisanega in možnost, da bralci predstavljene informacije razumejo.

Kaj vas je pri vizijah študentov najbolj navdušilo oziroma presenetilo v pozitivnem smislu?

Pri projektu je nastalo 17 različnih pisav, ki vsaka na svoj način utemeljujejo, zakaj je njihova oblika skladna s podobo NUK2.

Presenetila nas je raznolikost oblik in posledično pisav, ki se razgrinjajo od precej klasičnih, s serifi, ki predstavljajo Plečnikove stebre, do igrivih, ki jih avtorji utemeljujejo s tem, da mora biti znanje zabavno in poskočno, kaligrafskih, ki poudarjajo, da naj bi bil NUK2 še vedno prostor reda in miru, pa hkrati svoboden in zabaven …

Izvrstno dejstvo je, da vsak od študentov institucijo, kot je NUK, vidi nekoliko drugače in poudarja različne kvalitete, ki bi jih morala imeti sodobna knjižnica, hkrati pa je vse te ideje mogoče zreducirati na skupni imenovalec – to je pretočnost idej in znanja, ki mora tudi v prihodnosti ostati brezplačno in na voljo vsem, ki jih zanima in ga lahko uporabijo in nadgradijo.

Ima kateri od predlogov možnost, da bo v prihodnosti dejansko v uporabi?

Vse ustvarjene črkovne vrste, ki so nastale pri projektu, so takšne, da jih je mogoče tudi praktično uporabiti. V večini primerov gre za označevalne pisave, ki so, kot je razvidno že iz poimenovanja, primerne za naslove, označevanje in poudarjanje določenih besedil, torej za uporabo pri večjih velikostih.

Vsekakor jih bomo uporabljali in promovirali tekom trajanja razstave. V sklopu te načrtujemo še nekatere dogodke, s katerimi bomo poudarjali pomembnost pisav in ne samoumevnost uporabe določenih črkovnih vrst, saj se nam zdi, da je potrebno vedno znova opominjati, da pisave, ki jih vsi vsakodnevno uporabljamo, niso nastale same od sebe, ampak za njimi stoji ideja in dolgotrajen proces ter napor, kako uspešno rešiti konstrukcijske probleme in jih kar najbolj učinkovito preliti v prakso.

Na žalost gre pri ustvarjenih pisavah še vedno zgolj za vizije, saj bo dejanska oblika pisave, ki bo uporabljiva za NUK2, morala vsebovati pridih nove zgradbe. Vsi uporabljeni elementi bodo morali delovati homogeno in prijetno na pogled in izgled. Želimo pa si, da bi kljub temu, da projekt prehiteva dejanskost, kakšen detajl iz prikazanih črkovnih vrst v prihodnosti vseeno zaživel v pisavi, ki bo dejansko opremljala NUK2.

Preberite še: Bogastvo, ki ga v naša življenja prinašajo knjige, je neprecenljivo

Novo na Metroplay: "Vse, kar vsakodnevno uporabljamo, je bila najprej ideja!" | Jure Korenč