Ob dnevu varne rabe interneta: Dobro počutje, zdravje in uporaba interneta!

Uravnotežena raba naprav z zasloni

Šolanje na daljavo zaradi epidemije COVID-19 sta otroke in mladostnike pahnila v dolge ure dela z računalnikom, tablico ali mobilnim telefonom. Zaradi prepovedi druženja pa se je tudi velik del zabave prenesel na naprave z zasloni, pa naj bo to pametni telefon ali televizija. Vse to pa prinaša tudi neželene posledice.

Pojavljajo se telesne spremembe, kot je povečanje telesne teže zaradi pomanjkanja gibanja, ogrožen je dober vid zaradi prekomernega gledanja v zaslone, pojavlja se zasedenost, bolečine v zapestjih, vratu in hrbtu. Številni se tudi spopadajo s psihičnimi težavami, naveličanostjo in preutrujenostjo.

Da vse težave čim bolj omilimo in poskrbimo, da bodo dolgoročne posledice zaradi epidemije čim manjše, uvedimo v družini določene aktivnosti, ki ne bodo koristile le otrokom, temveč tudi odraslim. Najboljši učinek bomo dosegli z vzpostavitvijo zdravega ravnotežja med časom pred zasloni in drugimi aktivnostmi v življenju, kjer damo naprave z zasloni zavestno na stran. V naš vsakdan uvedimo gibanje, rekreacijo – cela družina lahko izvaja skupne vaje ali pa se odpravi v naravo, kjer lahko uživa v različnih aktivnostih.

Med uporabo naprav z zasloni poskrbimo za aktivne odmore. S pravilom 20-20-2 – vsakih 20 minut poglej stran od zaslona v daljavo vsaj 20 metrov za 20 sekund in 2 uri na dan preživi na prostem na dnevni svetlobi – bomo poskrbeli za zdravje svojih oči in preprečili kratkovidnost. Tudi okrepčilen, dovolj dolg in kakovosten spanec je pomemben za zdravje in dobro počutje. Vsaj dve uri pred spanjem naj se ne uporabljajo naprave z zasloni, predvsem ne tiste, ki jih držimo blizu obraza, kot je npr. pametni telefon ali tablica.

Vpliv družabnih omrežij in drugih spletnih vsebin na samopodobo

Zaradi socialne izoliranosti so za otroke in mladostnike družabna omrežja v času epidemije postala še bolj pomemben vir sledenja dogajanju in način ohranjanja stikov z vrstniki, kot so že sicer. Sedaj so mladi še bolj kot kdaj prej izpostavljeni tveganju, da izgradnjo lastne identitete povezujejo z odzivi uporabnikov na družabnih omrežjih.

Všečke, srčke in dvignjene palce ali odsotnost le-teh začnejo enačiti z lastno vrednostjo in resnico, dejansko pa gre le za lažno in krhko popularnost, ki lahko aktivira potenciale za psihično pregorevanje, krhko samopodobo ter različne duševne stiske, predvsem pri ranljivem delu populacije.

Poleg tega se v digitalnem svetu naša življenja vrtijo okoli lažnega občutka popolnosti, ko gledamo premišljeno zasnovane, izboljšane in grafično obdelane posnetke ljudi, ki ustrezajo lepotnim idealom naše družbe. Pa vendar tudi na internetu ni vse zlato, kar se sveti. Tako tudi posamezniki za svoje objave izbiramo le najlepše trenutke iz svojega življenja. To pa ne pomeni, da tako živimo vsak dan. Še posebej za mlade je pomembno, da se z njimi čim več pogovarjamo o tem, kaj je na internetu realno in kaj ne, in jih spodbudimo, da se čim manj primerjajo z drugimi in podobami njihovih življenj, ki jih objavljajo na družabnih omrežjih. Vse to namreč lahko vzbuja neprijetne občutke manjvrednosti, zavisti in celo depresivnosti. Krepimo samopodobo mladih, tako da njihova počutje in sreča ne bosta odvisna od objav na spletu in odzivov nanje.

Na TOM telefonu, telefonu za otroke in mladostnike, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, so v letu 2020 zaznali 33-odstotno povečanje klicev in drugih stikov v zvezi s psihičnimi težavami v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let. Po drugi strani pa so na TOMu opazili tudi, da je ohranjanje stikov preko družabnih omrežij pripomoglo k občutku povezanosti, pripadnosti in medvrstniški podpori v času epidemije.

Marko Puschner, točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede

O dnevu varne rabe interneta:

Več kot 150 držav iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani, Javni zavod ARNES, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji prek Instrumenta za povezovanje Evrope in Uprava RS za informacijsko varnost pri Ministrstvu za javno upravo.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

• Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Naši nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter šolski, socialni in mladinski stroki.
• Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta, na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
• Anonimno spletno prijavo nezakonitih spletnih vsebin Spletno oko – posnetke spolne zlorabe otrok in sovražni govor na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.

Novo na Metroplay: "Jedrska vojna je realna" | N1 podkast s Suzano Lovec