Oko za oko, češpljo za češpljo

Ne, nisem se počutila kot resnici predana Bridget Jones med pristankom v svin(g)jak. V nobenem od svingerskih klubov nisem srečala nobenega frika, nikogar, ki bi imel dve glavi, ne zgoraj ne spodaj, zato pa veliko na videz čisto običajnih ljudi, ki bi jih v svinganju bolj naklonjenem času mogoče imenovali hipiji. Prav tako tam nisem srečala nekega določenega poslanca (le združeno listo svingerjev).

Tja, kamor po neuradnih podatkih zahajajo poslanci (pa ni parlament), me niso spustili, ker sem igrala z odprtimi kartami (prvo svingersko pravilo). V skrajnem obupu sem posegla po Salomoncu, ki mi je ponujal nek patetičen nadomestek dekadentne wildovske scene na zelo eksplicitno temo: brisača svinger party. A takrat še nisem poznala Petra, svingerji na forumu pa večinoma gravitirajo v Avstrijo. Jasno mi je bilo, da bom za zgodbo rabila tudi potni list, in tako sem se na Fernetičih raje legitimirala oblečena, brisačke nisem prijavila, poklicala pa sem svojega ljubimca za posebne primere.

Via Perugia

Zadnji del poti do svingerskega kluba in ljubezenskega hotelčka Divina se strmo vzpenja. Moje posvetno vstajenje se je tako začelo v Perugi, na odseku za Tuoro del Trasimeno, ki je drugo ime za italijanska svingerska nebesa, in končalo na parkirišču, polnem ferrarijev. Kdo bi si še mislil, da v Divini svinga cela ekipa iz Maranella.

Vstopim, ciao cara, cmok cmok na lička, dobim fensi člansko izkaznico, na kateri piše, da je Tina T. članica nekega športnega društva, in čez pet sekund imam vsaj petdeset najboljših prijateljev in prijateljic. Plesišče je obrobljeno z ogledali, predvidljivo redčim žametom in veliko golega svetlolasega dekorja. Nekaj ljudi pleše, neki par si je že privezal dušo, postaven moški v brezhibni črni obleki pa je najbrž capo di banda, glede na to, da mi pošilja ohrabrujoče poglede. Izberem si prijazno dušo in se butnem na mehko. Sabrine ne moti, da me pozna šele šest sekund.

»Naravnost iz kuhinje sem. Sin ima jutri rojstni dan, pa sem se ves dan mučila s torto.« Poslušam jo, medtem ko ji frajer za njenim hrbtom, sodelavec njenega Fabia, tlači roko pod obleko. Pogledam proti svojemu tipu: za seboj ima svojo prvo operacijo križnih vezi v Bariju, zdaj pa je tukaj zato, da bo razseciral in transplantiral svojo moralo. Vse pod kontrolo: mirno kramlja s Fabiem.

Še zadiham ne, ko se mi z nedvoumnimi nameni približa rdečelaso bitje z razgaljenimi prsmi. Sabrina, ki kar ne neha z gospodinjstvom, se stegne po meni. Že razumem, danes sem njena, kar pomeni, da dobim še njenega moža. Omamim se z njenim jezikom in prekršim prvo pravilo. Tukaj sem samo predmet, olikan polikan predmet. Omama prepovedana. Nič me ne gane, nič me ne prizadene.

Ne sme, bilo bi protislovno, glede na prostor, v katerem sem. S Sabrino se še naprej pogovarjam o njenih šoloobveznih otrocih, ko se usta mojega tipa požrešno zalepijo na Amazonkine ogromne prsi. Obrnem se nazaj k Sabrini in nadaljujem s promocijo Slovenije, ko se mojemu približa Amazonkin tip v mafijskem outfitu in ga, ne da bi trenil z očesom, vpraša: »Jo hočete? Tukaj, pred vsemi?« Andrea vstane in ji zarine roko med noge.

»Jo hočete?« Svingerski bonton. Veliko prosim in veliko hvala, veliko vikanja, veliko pogojnika, nobenega velelnika in nobenih grdih besed. Veliko enozložnic, večina pritrdilnih. Priča sem znanstvenofantastičnemu ritualu zapeljevanja, bliskovitemu, tehničnemu, naprednemu v smislu napredovanja v prvo nadstropje (ni pa nujno), kjer so sobe s kukalci in brez, z zakonskimi posteljami, zakonskimi posteljami na kvadrat in s posteljo na n-to potenco, kjer so blazna gužva, blazna vlaga in blazen hrup.

Sabrina me pogleda, češ daj, ostani tukaj, razen če nas ne gre vseh šest, vsekakor pa greš skupaj z mano. Čutim se dolžno, glede na to, da mi je zaupala dobro varovani recept za torto svoje pokojne prababice.

Stvar je preprosta: na plesišču narediš selekcijo, širši, ožji izbor, potem se zdilaš in greš gor. Zgoraj so rjuhe, brisačke, robčki, kondomi, skratka ves sanitarni program.

Vstanem in grem do barčka, unovčim konzumacijo. Saj nisem na dirki, zunaj je moj clio, vi ste prišli s ferrariji, ne jaz. Za trenutek moram stran od novoustanovljene stranke zdravnikov, arhitektov, magnatov, italijanske porno starlete, mame treh otrok iz Arezza in … sebe. Kaj pa vem, mogoče kje izvoham kaj, kar bo podobno mojemu življenju, mogoče me bo celo kdo tikal, mogoče me kdo manj očitno zagrabi za rit, mogoče ujamem kakšnen signal, pogled, vabilo s pahljačo ali vsaj oblaček dima.

Opazim fanta, ki vstopi s svojim dekletom, morda le prijateljico, tu nikoli ne veš, pogledata me, mi sledita. Si sama? Kot da sem, moj je itak v deliriju, ampak vidva sta mi všeč, si mislim, nič ne rečem in se izmuznem. Hočem, da me vsaj nekaj časa oblegata v prostoru, kjer je lovski nagon degradiran na izgubljanje časa. Spomnim se, da imam delovno soboto, in se izgubim v prvem nadstropju.

Z vseh strani

Na hodniku pred velikim ogledalom leži na rdeči zofi mlado dekle, okrog nje nekaj vzburjenih moških, lepo tihožitje, glede na to, da še ni akcije. Ustavi me gospod v poznih srednjih letih v smokingu in s cigareto v ustniku. »Signorina, ste za igrice? Rad bi vas samo gledal …« Nekaj trenutkov oklevam, sprejmem galantno ponujeno cigareto, roka se mi trese, ko se mi približa z vžigalnikom, žal mi je, da nisem sama, rada bi se pogovarjala z njim in rada bi, da bi me gledal … Gospod ne vztraja, svingerji vprašajo le enkrat.

Vrnem se mimo stoječih penisov, mimo polnih ust, po stopnicah dol, na plesišče. Vse oči se pasejo na »mojem« paru. Za trenutek se mi zazdi, kot da sta sem zašla: premlada, preveč lepa. On poln tatujev, izzivalen, ona nežna, zadržana. In potem streznitev: njegove roke počasi dvignejo njeno krilo, tukaj je, kdo jo hoče? Nekaj zadrg popusti. Nato mu ga dekle izvleče … Saj, on ima največjega, jasno, testosteron šprica na vse strani, tekma je končana, zmagovalec znan.

Kirurg je sestavil ekipo za operacijo, v prvo nadstropje nas gre vseh šest: Sabrina, Fabio, Amazonka, njen tip in midva. Slečem samo zgornji del, ragazzi, mi je strašno žal. »Potem pa mu ga daj vsaj v usta, daj no …« Sabrina ima rezervni plan. »Ne, to ne, z mojim sva se zmenila.«

Naj rečem, da sem tu službeno? Da boste vsi nastopili čez dva tedna v Playboyu? Da mi urednik ni naročil, naj se slečem do konca?

Spoštujejo, ker je dogovor med partnerjema svet, in z mojim sva še pred vrati kluba sklenila, da lahko uporabljam le roke, več ne. To je sicer res, a dogovor sva sklenila pri polni zavesti, njemu pa so, glede na to, da mu je stopil še isti trenutek, ko je podpisoval obrazec za člansko izkaznico, možgani že napol odmrli. Najbrž učinek prvega obiska, saj se stari mački obnašajo, kot da so na seji hišnega sveta. Noge se prepletajo in roke izginjajo v vse mogoče odprtine. Ovitki kondomov poletijo in do še nedavnega domnevno samo moj košček mesa izgine v Sabrinini najožji odprtinici.

Takšna je Sabrinina zvestoba Fabiu, takšen je njun dogovor, vse drugo bi bila prevara. Amnezija glede dogovora z Andreo se poloti še mene, zato po kolenih počasi naberem svoj modrc, majčko in manjkajoči uhan in se odplazim ven. Na hodniku srečam zmagovalca večera; stavim, da je svoje dekle odložil v kakšnem gostoljubnem naročju. Brez besed me zagrabi in se zagrize v moja usta. Poiščeva prazno sobo, obrneva ključ in pozabiva zamašiti kukalce. Manjša nesreča pri delu. Se zgodi.

In tako me je čez čas skozenj ugledalo oko mojega tipa. V možgane se mu je spet natekla južnoitalijanska kri, ta pa je že sama po sebi nekompatibilna s svinganjem. Ura je bila točno tri, ko me je za lase odvlekel iz kluba, ker se prostovoljno nisem mogla odsesati z neznančevih ust.

Svinganje ni kot sprehajanje po Tivoliju in midva z Andreo sva padla na sprejemcih. On je uprizoril tragiško sceno na nivoju Sofokleja, jaz pa sem se vsaj za tri dni zaljubila. A če sem zares iskrena, ne vem, kaj bi bilo, če bi bilo tistega večera v klubu več oseb, ki bi mi bile všeč. Mislim, zares všeč …

Kdo: Pero

Takoj mi je povedal, da ne bo govoril o svoji partnerki, ker je v pogovor z mano privolil samo on. »Gre za spoštovanje. Kar pa zadeva mene, me lahko vprašaš čisto vse.«

Peter Mujič je svinger. Svinger, ker je mu svinganje predstavlja življenjski slog in življenjsko filozofijo. Pred kratkim se je večkrat pojavil na televiziji, a v intervjuje ni privolil, ker bi mu kot Severini ležala kamera, ampak ker je moral. Slovenci so se zgražali, ene je skrbela morala, druge račun za telefon, a po dvoličnosti je smrdelo do neba. Ko je svoje povedal še dr. Rugelj, se je Pero odločil, da se razkrije javnosti v obrambo vseh svingerjev, in vse to zaradi škandala, ki nima dokazane zveze s svingerstvom.

Pravi, da je po vsem tistem nekdo moral povedati, da so svingerji normalni, tako kot je normalno vse, kar se dogaja s privoljenjem med odraslimi ljudmi. Edino, kar ni normalno, je to, da skrivamo, kaj smo v resnici. »Vsak naj počne, kar hoče, samo da s tem ne mori drugih. Ravno zato, ker se skrivamo, rabimo psihiatre, kavč pa bi bilo ceneje uporabljati v druge namene. Svingerji s seksom niso zasvojeni, so sproščeni ljudje, ki nimajo problemov s seboj, to pa nima zveze z zasvojenostjo. In enkrat za vselej: svinganje se dogaja izključno med pari in posameznicami.«

Tako Pero, a to postavlja na laž definicijo iz mojega žepnega priročnika o svinganju: svinganje se dogaja med pari, je skok čez plot v tandemu in lihe kombinacije ne pridejo v poštev. Ti meni, jaz tebi. »Poslušaj, to je teorija, jaz pa govorim o tistem, kar sem videl.«

»Zame so moteni zakonski pari, ki se mučijo, moški, ki pretepajo ženske, pedofili in zafrustrirani ljudje, ki se nikoli ne sprostijo. Bog nam je dal penis in gon po razmnoževanju, in če mu ne bi bilo do tega, da seksamo, bi se razmnoževali kot deževniki. Kako nas lahko nasilje, o katerem kar naprej poslušamo, pretrese bistveno manj kot sporazumen seks brez obveznosti med odraslimi ljudmi? Kaj je tukaj narobe?«

Razmišljam … »Množina, Pero, množina. Med odraslimi ljudmi. Slovenščina ima dvojino.« In ta je spet »in«.

»Pa ljudje si ne moremo biti zvesti v nedogled, to je vsakomur jasno. Svinger spolne zvestobe niti ne obljublja niti ne skriva svoje nezvestobe, sosed pa menja ljubice kot po tekočem traku. Kje je fora? Ne rečem, da ne obstajajo ljudje, ki si ostanejo zvesti, a po mojem je zvestoba kot vrednota precenjena, ljubezen, kot jo dojemamo, pa sploh. Nekaj daš, potem pa pričakuješ nekaj v zameno. Jaz dam vsakič vse in nič. Če moja deklica potrebuje telefon, bo dobila telefon, če bi šla rada v posteljo z drugim moškim, lahko gre.«

Povem mu, da dvomim, da bi imela za dokaz ljubezni to, da mi moški reče, da si lahko za rojstni dan izberem nov telefon ali ljubimca.

»Dokaz ljubezni je vse, kar bi te osrečilo. Ljudi si ne moremo lastiti; saj niso predmeti! Doma imam psa, in še v tem primeru ne vem, zakaj bi moral k nogi točno takrat, ko se mi zazdi.« Moram priznati, da ima nekako prav. In sploh, telefon že imam, in če bi bil neznanec čeden kot Marlon Brando v mladih letih …

Zakaj?

Povem mu tisto o mojem odhodu iz Divine, o šibkih svingerskih predispozicijah mojega spremljevalca in moji razvadi, da se vsake toliko na smrt zaljubim.

»Pari, ki jih jaz poznam, so vsi zadovoljni sami s seboj, vedo, po kaj so prišli v klub in zakaj. Ko pridejo domov, jim je še bolje. Verjetno vsem res ne uspe, ampak sam teh primerov ne poznam. Ti pari so imeli probleme že prej. Če ne štima doma, ne hodi v klub. Se pa zgodi, da par po nekaj minutah v klubu odide, ker ugotovita, da to ni zanju. Si ali pa nisi svinger, to ti je takoj jasno.

Če te a priori ne zanima, ne hodi. Če si želiš, pa ne veš, kako je, pridi. Sicer v klubu lahko počneš, kar hočeš, in zato lahko tudi ne delaš nič. Ne pridejo vsi zato, da bi zamenjali. Nekateri pridejo gledat, drugi zato, da bi jih gledali drugi, večina žensk, ki sem jih srečal v klubih, pa je tako ali tako biseksualnih. Na začetku jim je nerodno, potem pa se jim odpelje. Moški ne pridejo zaradi moških, vsaj v mojem krogu ne. Moški pridejo zaradi žensk.«

V Divini sem glede moških dobila občutek, da je povprečen svinger narcis, ki v klub hodi zato, da se lahko postavi s svojo žensko in s svojim premoženjem. Da je to med moškimi neke vrste bitka moči. »Mogoče, ampak to je grozna beseda. Tako je: ko je moški sam, funkcionira drugače, zato sami moški v klube v glavnem nimajo vstopa. Preveč samcev na kupu zmeraj predstavlja problem. V klube zahajajo debeli, suhi, stari in mladi, punce s celulitom in s povešenimi prsmi, a tam se vse radira. Ljudje niso lepi in grdi, so samo dobri in slabi.

Ko sedeš v avto in se pelješ v klub, ne smeš fantazirati, kaj boš videl in dobil in česa ne. Edino, kar je pomembno, je, da ti nekdo ‘sede’, in to ugotoviš v sekundi, ker pretvarjanje odpade. Tudi v neki lokal sredi Ljubljane pride večina z istim namenom, ampak tega ne prizna. Pa saj beseda ne boli. Zakaj si ne povemo, kaj bi v resnici radi?«

In intriga?

Prebrala sem preveč ljubezenskih romanov, in to pri desetih, preveč je bilo Victorije Holt in prevelik je bil izbor iz zbirke Dotik v naši potujoči knjižnici s kratkovidno knjižničarko, ki me z De Sadom v roki nikoli ni vprašala, ali smo že jemali poštevanko. In evo me zdaj, razcepljeno osebnost, ki se v svingerskem klubu gre romantiko. »Govoriš, kot da se v svingerskem klubu ne osvajamo, razlika je samo v tem, da gre hitreje, ker ne lažemo, da nočemo, če hočemo. Spolnost je samo pika na i, je zadnja stvar, ki se zgodi.«

»Pa se ti res vedno ljubi? Meni se ne.« »Meni se ne ljubi samo takrat, ko se mi ne ljubi prav nič.« Pero,

pa zate je Casanova šolar … »Niti slučajno. Nisem imel tako veliko žensk, kot si misliš. Ne spim vsakič z drugo. Črtice sem delal, ko sem bil najstnik, delal sem, kar so delali moji prijatelji, in kot oni se tudi jaz nisem trudil, da bi bilo dobro njej. Pri dvajsetih sem šel delat v Avstrijo in tam je bilo veliko svingerskih klubov že pred petnajstimi leti. Bil sem zelen, zato sem opazoval druge. To je tako, kot če ne znaš jesti polžev. Tako se pretvarjaš, da znaš, opazuješ, kaj počnejo drugi, in ponavljaš za njimi.«

Kje?

Na spletnih forumih se največ govori o Rižani in Rožičkem vrhu, a resnica je, da v Sloveniji še ni pravega (in niti ne registriranega) svingerskega kluba. Včasih je sporna celo higiena, lahko pa se zgodi, da tam ne najdeš niti kondomov. To pa je po Perovih besedah tako, kot bi šel bos ven pri minus štiridesetih. Zlahka kaj stakneš. Dobra stara šestdeseta?

»So ljudje, ki seksajo brez zaščite, ampak so odrasli in je to njihova stvar. Jaz tega ne počnem. Se pa poljubljam, če te že zanima. Če jo že oralno zadovoljim, če me ona …«

Čisto na koncu sva se vrnila na začetek, do interneta. »Občasno se s pari dogovorim tudi po internetu, sicer pa obstaja vse živo: zadnje čase je v modi parking seks. To ne pomeni, da na parkiriščih seksajo mladi, ki nimajo kam drugam, ampak pari, ki so se tako dogovorili, v soboto ob desetih na tistem in tistem parkirišču.«

Tukaj sva potem parkirala. In ne, nisva se dobila v svingerskem klubu, dobila sva se v lokalčku z imenom Randez-vous. Primerno ime za najino srečanje, ker sva govorila o lepih stvareh.

Pa še tista o motenem svingerju … Sveta resnica, Pero je moten, to lahko potrdim: ne pije, ne kadi, ne pije niti kave, je prijazen do vseh, ogromno dela, vedno pove natanko to, kar misli, nekoč pa je bil celo poročen. Je pa res, da je zdržal le dva dni.

Definicija

Svinganje je popestritev spolnega življenja para, pri čemer ne gre za ustvarjanje čustvenih intrig ali perverznih situacij. Svingerski par znotraj svojega razmerja ohrani čustveno zvestobo, koncept spolne zvestobe pa razširi tako, da v svoje spolno življenje vključi še druge pare.

Svingerski bonton

• Vsakršni neželeni ali celo nasilni pristopi so strogo prepovedani. Prav tako ljubosumje.

• Svinger nikoli ne računa, da bo druga oseba samoumevno pristala na njegov predlog.

• Zapeljevanje v klubu mora biti na nivoju: diskretno in brez uporabe vulgarnega jezika.

• Vsak klub ima nekoliko drugačne zahteve glede pravil oblačenja. Nekateri klubi zahtevajo večerno obleko, drugi seksi outfit, v nekatere pa ne boste imeli vstopa drugače kot v spodnjem perilu ali v kopalnem plašču. Se vsaj ne boste sekirali, kaj obleči.

Informativno

Boljši klubi v Avstriji in Italiji po besedah svingerjev:

• Avstrija:

Babylon; Celovec, Dunaj in Salzburg

Hokus Pokus, Gmunden

Fiesta, Graz

• Italija:

Tentation, Vicenza

Desire’, Milano

Atlantide, Rim (v lasti porno zvezde Jessice Rizzo)

Divina, Tuoro del Trasimeno, Perugia

Še več informacij na www.svingersclublist.com

Anonimno

Če se bojite podjetnih slovenskih novinarjev, vam predlagamo praktične geografske rešitve:

• Nova Zelandija: The X-Club, Auckland
• Južnoafriška republika: Svingers Safari, Johannesburg

Virtualno

in v domačem jeziku:

www.kupid.com

www.poljub.net

Vstopnina, urniki, dress-code

Vstopnina v klube se razlikuje glede na dan v tednu, spol in »kombinacijo«. Dame brez spremstva imajo na manj obiskane dneve prost vstop, ob vikendih pa simbolično vstopnino, od 7 do 15 evrov. Obiskovalce v paru vstopnina stane povprečno od 15 do 30 evrov. Moške, ki bi radi solirali, pa bodo v vseh klubih brez izjeme močno udarili po denarnici, če jih bodo vanje sploh spustili (od 60 evrov navzgor).

Klubi so redko odprti vse dni v tednu, skoraj zagotovo pa vsaj od četrtka do sobote, od osmih zvečer do dveh ponoči.

TEKST: Tina Torelli

FOTO: Richard Fegley

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču